Kaj če otrok slabo vidi že od rojstva? On vidi svet okoli sebe, kot ga vidi in kot ste mu ga opisali. Otrok ne ve, da bi morala biti slika bolj ostra, jasnejša oziroma kot temu radi rečejo strokovnjaki, »otroško oko zna odlično goljufati, sploh ker jim možgani pri tem pomagajo«. Ena izmed značilnih težav je hoja po stopnicah, saj slabovidni otroci pogosto slabo dojemajo globino in z nogo pogosto tipajo ali pa – sploh če gre za neznan teren – preprosto zgrešijo stopnico in padejo. Kadar slabo oziroma slabše vidijo na eno oko, začnejo obračati glavo in bolj obremenijo zdravo oko, zelo značilen simptom pa je tudi škiljenje. Škiljenje je pogosto posledica napenjanja oči, da bi izostrile sliko oziroma pogled usmerile v isto točko. Pri škiljenju pogosto pomaga – tudi če otrok že nosi očala – pokrivanje boljšega očesa s posebnimi obliži in treniranje slabšega očesa.
Kako ukrepati?
Otrokovo slabovidnost bo prej ali slej ugotovil tudi pediater na enem izmed kontrolnih pregledov in vam predpisal napotnico za obisk oftalmologa. Čakalne vrste so dolge. Zato se pozanimajte pri kateri izmed optik, ali lahko z napotnico pridete na pregled k njim (največkrat lahko) in tako skrajšate čakalno dobo. Ena izmed težav, s katero se boste starši spopadli že na pregledu pri pediatru, je ta, da otroci neradi sodelujejo. Zanima jih vse drugo, poleg tega jim sploh prvič kažejo slike, za katere ne vedo, kaj predstavljajo (na primer starinski ključ, volk, ki bi lahko bil tudi lisica …), mnogi še ne ločijo leve od desne, oftalmologi pa sploh nimajo potrpljenja ali volje, da bi se podrobneje posvetili otrokovim težavam, in vas bodo na hitro odpravili. Sodobne aparature sicer pri tem pomagajo, a niso nujno zanesljive, in slehernega starša bodo natančna razlaga, kakšen nasvet in spodbudna beseda potolažili in mu vlili upanje, da bo nekega dne otrok videl tudi brez očal.
