Mirto ste zagotovo že srečali ob kakšnem sprehodu ob obali, sicer pa jo je mogoče zaslediti tudi v celinskih deželah, kjer se navadno nahaja v zavetrnih legah, tu in tam jo najdemo celo v živih mejah. Je zimzelena rastlina, ki jo prepoznamo po pokončnih in dlakavih steblih ter bleščečih, temnozelenih, usnjatih in ozkih lističih. Poleti jo prepoznamo po izjemno dišečih belih, a drobnih cvetovih, jeseni pa preseneti s temno modrimi plodovi, ki na hitro spominjajo na borovnice.
Uporaba v zdravilstvu
Mirto ljudski zdravilci uporabljajo predvsem v času okužb dihal in sečil. Najbolj koristi njeno eterično olje, ki so ga v srednjem veku uporabljali tudi pri izdelavi pripravkov za nego kože. Ne uporabljamo pa samo eteričnega olja, nabiramo namreč tudi liste in plodove oziroma jagode.
Liste nabiramo za čaj
Liste nabiramo spomladi, saj takrat vsebujejo največ koristnih snovi. Posušimo jih v senci, da ohranijo barvo, nato jih stresemo v stekleno posodo in uporabljamo za pripravo čajev. S parno destilacijo iz njih sicer pridobivajo eterično olje, ki poleg tega, da ima že omenjene zdravilne učinke, uporablja tudi kot dišavna sestavina v kozmetični industriji. Prašek pa pogosto uporabljajo tudi v kulinariki pri pripravi mesnih omak in likerjev.
Plodovi pospešujejo prebavo
Plodove oziroma jagode nabiramo jeseni. Te lahko uživate sveže ali jih posušite, podobno kot liste, in shranite za kasneje. V njih poleg eteričnega olja najdemo tudi čreslovine in številne organske kisline. Sveže jagode se lahko žvečijo. Z žvečenjem jagod mirte se namreč spodbuja tek in izboljšuje delovanje želodca. Znano je tudi, da spodbujajo prebavo, odpravljajo napihnjenost in vetrove. Na sredozemskih otoških državah vam bodo domačini pogosto ponudili tudi domače žganje, v katerem so namočene jagode, ki ga ponudijo kot aperitiv.