Virusi so približno desetkrat manjši od bakterij, za razmnoževanje pa potrebujejo »gostiteljske« žive celice, ki jih okužijo, saj sami nimajo celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. To pomeni, da virus ni živ oziroma »ne deluje«, dokler ne pride v okolje, ki mu omogoči preživetje in razvoj; potrebuje gostitelja. Nasprotno pa so bakterije sposobne samostojnega razmnoževanja. Nahajajo se tako znotraj kot zunaj človekovega telesa. Večina izmed njih je popolnoma neškodljivih, nekatere so celo koristne. Medtem ko druge (oziroma njihovi izločki) povzročajo bolezni.
Bakterijske okužbe
Med najpogostejše bakterijske okužbe spadata angina in bakterijska pljučnica, večkrat pa bakterije povzročajo tudi različna vnetja (vnetja sečil, dlesni, srednjega ušesa, ognojke na koži in podobno). Ob pojavu bolezni si v boju proti bakterijam pomagamo z antibiotiki. Povzročitelji bolezni pa so poleg bakterij (bakterijska okužba) lahko tudi virusi (virusna okužba) in redkeje glive (glivična okužba).
Tudi za te okužbe so v nekaterih primerih na voljo učinkovita zdravila, ki pa niso antibiotiki. Glivice povzročajo različna vnetja, najpogosteje na koži, pri ljudeh s šibkejšim obrambnim sistemom pa tudi drugod po telesu. Pri glivičnih okužbah pomagajo zdravila, ki se imenujejo antimikotiki in so na voljo v obliki krem, tablet ali injekcij.
Virusi
Različne vrste okužb lahko povzročajo tudi virusi. Za gripo ali prehlad so odgovorni prav ti, pa tudi za herpes, vodene koze, hepatitis, bradavice in tako naprej. Pri virusni okužbi antibiotik ne pomaga, zato ga zdravnik ne bo predpisal. Okužbe žrela in ustne sluznice lahko lajšamo oziroma omejujemo z uporabo antiseptikov v obliki pastil za lizanje ali pršil. Eden od učinkovitih načinov je grgranje slane vode, okoli vratu si lahko položite tople obloge ali vedno nosite topel šal. Prav tako ne gre pozabiti na med in ingver, ki krepita odpornost.
