Vse, kar počnejo celice človeškega telesa (od hormonov in encimov do imunoglobulinov in hemoglobina), opravljajo zanje takšne ali drugačne beljakovine. Zato je zadostno uživanje beljakovin pomembno ne le za športnike in otroke, ki rastejo, temveč za vse ljudi, ki želijo ohraniti svoje zdravje.
Če zmanjka samo ena …
Beljakovine so sestavljene iz dvajsetih aminokislin, pri čemer jih dvanajst proizvedejo človeške celice same, ostalih osem esencialnih aminokislin pa moramo v telo vnesti s hrano, saj jih telo samo ne more ustvariti. Če v celici zmanjka le ena izmed osmih esencialnih aminokislin, celica vse s hrano pridobljene aminokisline razgradi v dušične odpadke, prav tako pa ne more ustvariti niti ene same svoje beljakovine.
Znaki beljakovinske podhranjenosti
Prvi znanilci pomanjkanja beljakovin so nenehna želja po hrani (ne nujno beljakovinski), nejasna glava in pomanjkanje energije. Sledi poslabšanje zunanjega videza: manj prožna koža (gube), upadanje mišične mase, lasje brez leska in krhkejši nohti. Pri zelo hudi beljakovinski podhranjenosti trpijo vsi organi, saj se zmanjšuje število celic v njih, telo pa ne proizvaja dovolj encimov in hormonov. Zelo trpi zlasti imunski sistem, ki je z vsako naslednjo okužbo vse bolj na udaru. Raziskave kažejo, da je kar do 80 odstotkov rakavih bolnikov beljakovinsko podhranjenih, kar 40 odstotkov neozdravljivo bolnih rakavih bolnikov pa ne umre zaradi raka, temveč zaradi posledic izčrpanosti telesa.
Komu jih pogosteje primanjkuje?
Po 45. letu nam začne upadati raven solne kisline v želodcu, s tem pa se zmanjša učinkovitost encimov za prebavo beljakovin. Zato so starostniki pogosto beljakovinsko podhranjeni, četudi zaužijejo zadostno količino beljakovin. Poraba beljakovin se poveča tudi med nosečnostjo in dojenjem. Več beljakovin potrebuje telo tudi v času poškodb in bolezni, ko mora imunski sistem na hitro namnožiti levkocite, presnova zaužitih beljakovin pa se upočasni.
Kaj pa rastlinske beljakovine?
Ker je v živalskih beljakovinah razmerje esencialnih aminokislin praviloma bolj podobno človeškemu kot v rastlinskih, je tudi njihov izkoristek praviloma višji kot pri rastlinskih. Z živalskimi beljakovinami boste torej hitreje zadostili potrebam kot z rastlinskimi in pridelali manj dušičnih odpadkov. Vendar pa imajo rastlinske beljakovine drugo pomembno prednost pred živalskimi. Živalske beljakovine vsebujejo presežek esencialne aminokisline metionin, ki spodbuja razvoj raka, srčno-žilnih obolenj in drugih bolezni. Živalske beljakovine torej res ustvarjajo manj dušičnih odpadkov kot rastlinske, a so ti bolj strupeni oziroma škodljivi za človekovo zdravje.
Tudi v juhi so aminokisline
Naši predniki so živeli brez beljakovinskih prehranskih dopolnil. Če je bil kdo izčrpan od dela, so mu skuhali nekaj klobas – bogato beljakovinsko hrano. Če je bil šibkejši, so mu pripravili šodo (nad paro umešana jajca v vinu), zelo izčrpanim (na primer porodnicam) pa so skuhali kurjo juho. Seveda bi tudi porodnici prišlo prav meso, a ker je bila prešibka, da bi ga učinkovito prebavila, so ji ponudili beljakovine v obliki juhe. Mesna juha je tako pravzaprav tradicionalna oblika beljakovinskega prehranskega dopolnila.
