Ožepkovi čudoviti modri cvetovi bodo v teh dneh že počasi odcveteli, zato čim prej pot pod noge. Prepoznamo ga po ustnatih listih in večcvetnih »štrucastih« cvetovih, večinoma temno modro do vijolično obarvanih, včasih tudi belih. Številni ga sadijo v vrtove, sadovnjake pa tudi ob trto, saj privablja opraševalce, odganja listne uši, kapusove beline in polže. Če ga boste sadili prvič, ga posadite na robove gredic ali sadovnjakov, saj se razkošno razraste. Lahko pa ga posadite tudi v lonce in korita.
Trpek, rahlo grenak okus
Ožepek je v zdravilstvu dobro poznan. Uporablja se za pripravo čajev, koristni so tako listi kot cvetovi. Po okusu je rahlo trpek, rahlo grenak, nežno spominja na meto. Ožepkov čaj uporabljamo v času prehladov in obolenj zgornjega dela dihal. Pomaga pa tudi pri težavah s prebavili, uravnava potenje in izločanje vode. A to še zdaleč ni vse. Za zdravilne namene se uporablja celotno rastlino, ki jo naberemo med cvetenjem. Takrat namreč vsebuje največ eteričnega olja. Uporabljamo jo lahko svežo ali posušeno, več v nadaljevanju.
Odganja molje
Ožepek lahko tako kot sivko uporabite za odganjanje moljev in bolh. Uporabite lahko sveže liste. Zmečkajte jih med prsti in spravite v bombažno vrečko ter jo nato postavite v omaro. Uporabite lahko tudi posušene liste, saj so enako učinkoviti, posušene cvetove pa lahko uporabite pri različnih dišavnih mešanicah.
Izboljšajte okus
Ožepek se je nekoč pogosto uporabljal tudi kot začimba in zdaj spet počasi stopa v veljavo. Za pripravo začimbe uporabljamo cvetoče vršičke, ki jih sušimo v senci. Posušene dele nato nežno stremo med prsti in shranimo v zaprtih steklenih posodah. Ožepek kot začimbo uporabljamo pri pripravi fižolovih in krompirjevih jedi, enolončnicah, omakah, pri solatah iz paradižnika in kumaric in pri pripravi zeliščnih likerjev.
