Že od antike dalje je pregled urina pomembna diagnostična metoda. Poleg barve, motnosti in vonja so takrat testirali tudi okus urina. Tako so denimo že v 17. stoletju lahko odkrili diabetes, kajti urin je bil v tem primeru sladkastega okusa. S tehnološkim napredkom danes urina ni treba več okušati, saj posebne aparature vse potrebne analize opravijo že v nekaj trenutkih. Urin je sestavljen iz 95 odstotkov vode, od preostalih sestavin pa naj omenimo sečnino in elektrolite, kot so kreatinin, sečna kislina in druge kisline, vitamini, hormoni ter barvila. Na sestavo urina vplivajo različni dejavniki, zato se lahko videz in vonj te odpadne tekočine zelo spreminjata.
Obarvan urin: mogoči vzroki
Pri redkih presnovnih boleznih se lahko zgodi, da dobi urin vonj po ribah. Pri ženskah pa je po ribah zaudarjajoči urin lahko znak genitalne infekcije.
Vzroki za spremembo barve urina so različni: prisotnost nekaterih živil, dodatno jemanje vitaminov ali zdravil, nekatere bolezni. Brezbarven urin je posledica velikega vnosa tekočine. Močna žeja je lahko tudi znak diabetesa. Oranžna ali rjava barva urina je znak, da premalo pijemo, pa tudi znak nekaterih bolezni jeter in žolčevoda. V tem primeru se urin obarva zaradi povečanega izločanja žolčnega barvila bilirubina. Enako v rjavo obarva urin tudi jemanje antibiotika nitrofurantoina. Jemanje visoko koncentriranega vitamina B12 obarva urin v intenzivno, neonsko rumeno. To obarvanje je neškodljivo in izzveni, ko prenehamo jemati vitamin. Rdeča barva je lahko znak krvi v urinu. Se pa rdeč urin pojavi tudi pri zaužitju večje količine rdeče pese ali robidnic in pri povečanem izločanju mišične beljakovine mioglobina (ob ekstremnih športnih naporih). Moder ali zelen urin je redek, mogoči vzroki zanj pa so različne sestavine v zdravilih, kot na primer amitriptilin, indometacin, mitoxantron ali propofol, nekateri multivitaminski preparati in redke genetske okvare ali infekcije.
Zakaj smrdi?
Svež urin je po navadi skoraj brez vonja. Tipičen vonj po urinu nastane šele ob stiku z bakterijami. Prehodne spremembe v vonju urina so večinoma neškodljive ter lahko nastanejo po uživanju špargljev, čebule in česna. Če ima urin dlje časa nenavaden vonj, gre lahko za kakšno bolezen in se je treba posvetovati z zdravnikom. Pri infekciji urinskih poti z nekaterimi bakterijami kot tudi pri pomanjkanju vitamina D lahko urin zaudarja po amonijaku. Pri pojavu ketonov v urinu nastane sladek sadni do kiselkast vonj, ki spominja na vonj acetona. Vzroki so lahko diabetes, povišana telesna temperatura, hude operacije in poškodbe. Po uživanju špargljev smrdi urin po žveplu. Razlog je špargljeva kislina, ki nase veže žveplo, in njeni delci se izločajo z urinom. Tudi čebula in česen lahko povzročita, da v urinu vohate žveplo. Pri alkoholni odvisnosti ima urin lahko tudi vonj po alkoholu. Če urin smrdi po gnilih jajcih, se lahko v urinskem traktu tvori tumor ali se dogaja kakšen drug bolezenski proces. Pametno se je posvetovati z zdravnikom. Pri redkih presnovnih boleznih se lahko zgodi, da dobi urin vonj po ribah. To pomeni, da se jetrni encim trimetilamin ni razgradil in se iz telesa izloča z urinom. Pri ženskah je po ribah zaudarjajoči urin lahko tudi znak genitalne infekcije.
