Oslad ali strokovno brestovolistni oslad so v 19. stoletju uporabljali za pripravo čaja, ki je pospešil potenje in zbijal povišano telesno temperaturo. Pogosto so si z njim pomagali tudi pri zdravljenju gripoznih obolenj in še danes se uporablja kot mazilo ob revmatičnih obolenjih in težavah.
Kako ga prepoznamo
Brestovolistni oslad najdemo na vlažnih travnikih, v grmovjih, goščavah in ob bregovih rek. Zraste do dva metra visoko, prepoznamo pa ga po dlakavih listih, sestavljenih iz treh do petih parov nazobčanih lističev, ki rastejo na votlem steblu z rdečimi žilami. Na prvi pogled liste hitro zamenjamo s praprotjo, a ne pozabimo na steblo s smetanasto belimi cvetovi, ki rastejo v socvetju, podobno kot bezeg. Ti krasijo travnike vse od junija do septembra. So prijetnega, nekoliko sladkastega vonja, medtem ko posušeni po vonju spominjajo na grenke mandlje.
Nabiranje in sušenje
Za uporabo nabiramo socvetja, še preden se cvetovi povsem odprejo. Nabiramo lahko vse nadzemne dele in jih posušimo karseda hitro na senčnem in zračnem mestu. Po sušenju izločimo tiste dele, ki so spremenili barvo, ostale hranimo v steklenih, dobro zaprtih posodah v temnem prostoru.
Učinkovanje
Zaradi čreslovin, ki jih vsebuje oslad, ga uporabljamo pri obolenjih želodca in črevesja. A ne pozabimo omeniti tudi izjemnega protivnetnega delovanja. V ljudski medicini oslad uporabljajo pri revmi, vročinskih stanjih in infekcijah. Zaradi salicilne kisline, ki blaži vnetja in bolečine, si lahko z njim prav tako pomagamo ob težavah z mišičnimi krči in prebavili. Zdravilci so prepričani, da je brestovolistni oslad tudi ena izmed najučinkovitejših rastlin pri premagovanju prehladnih in gripoznih obolenj, zaradi česar ga je smiselno nabrati za prehodna obdobja. Sicer deluje blago diuretično, zato čaj priporočajo pri težavah z zaostajanjem vode v telesu in težavah z delovanjem ledvic.
