Shizofrenija je bolezen, ki močno zaznamuje posameznikovo življenje in življenje njegovih najbližjih. O številu bolnikov, ki trpijo za shizofrenijo v Sloveniji, podatkov nimamo, na podlagi ocene v svetu, po kateri ima z boleznijo težave približno en odstotek prebivalstva (10.000 ljudi na 1 milijon), pa slovenski strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 20.000 bolnikov s shizofrenijo.
Podatki kažejo, da je le 20 odstotkov oseb s shizofrenijo sposobnih obdržati plačano službo na primarnem trgu dela in le 30 odstotkov ohraniti stabilno razmerje. Približno 1/3 bolnikov s shizofrenijo doživi samo eno epizodo v svojem življenju in se nato vrne v normalno življenje. Nadaljnja 1/3 bolnikov ima več epizod, a se njihovo delovanje med epizodami normalizira, medtem ko 1/3 bolnikov trpi za kroničnim potekom bolezni z oslabljenim delovanjem. Približno 10% bolnikov s shizofrenijo stori samomor.
Shizofrenija je resna kronična duševna bolezen, pri kateri bolnik izgubi stik z resničnostjo in ni sposoben ločiti, kaj je resnično in kaj ni. Je uničujoča možganska motnja, ki vodi v zmanjšano psihosocialno funkcijo. Bolezen lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, raso, izobrazbo ali narodnost. Običajno se pojavi pri starosti od 18 do 30 let, ob tem pa je prim. Andrej Žmitek iz psihiatrične bolnišnice Begunje povedal, da se bolezen sicer najpogosteje pojavi v adolescenci, ni pa omejena samo na to obdobje.
"Vseeno pa nekako velja, da če se bolezen ne pojavi do 40. leta starosti, se najverjetneje ne bo," še dodaja. Če se podobni simptomi pojavijo kasneje (ang. late-on), v večini primerov ne gre za shizofrenijo.
Shizofrenija je sicer dedna bolezen, vendar način dedovanja ni enostaven in tudi ni dobro pojasnjen. Znano je, da je v primeru bolezni pri enem od enojajčnih dvojčkov (ki imata enake gene) tveganje, da zboli tudi drugi, 50 %. Če ima shizofrenijo eden od staršev, je tveganje pri otrocih okoli 10 odstotkov. Poznan je tudi primer iz hrvaškega otoka Susak, kjer se je shizofrenija pojavljala pogosteje zaradi izolacije otoka in poročanja med sorodstvom.
Zdravniki Natašine simptome pripisovali puberteti
O življenju s shizofrenijo je javno spregovorila tudi bolnica Nataša iz društva Ozara, ki z boleznijo živi že 22 let. Pravi, da je sprva težko sprejeti, da si zbolel in da moraš jemati zdravila. Še posebej huda izkušnja pa je, ko se prvič vrneš iz bolnišnice, je obudila pretekle spomine na prvo hospitalizacijo na petkovi tiskovni konferenci. Vendar pa, kot je z vsemi stvarmi v življenju, je po vseh letih lažje tudi življenje s shizofrenijo, je dejala Nataša. Izpostavila je povezanost bolnika z družino in korekten odnos z zdravnikom.
"Povedati moraš vse, kar se dogaja," je o odnosu do zdravnika vsem bolnikom svetovala Nataša, ki vsem na srce tudi polaga redno jemanje predpisanih zdravil. Čeprav včasih mine precej časa, preden z zdravnikom ugotovita, katera in kolikšen odmerek je potreben za optimalno počutje, pa je na tem treba vztrajati. "Se pa na to navadiš, ker veš, da bi bilo brez tablet, življenje spet pekel. In tega si seveda ne želiš," je pojasnila Nataša.
Njena mama jo dopolni, da pri Nataši zdravniki sprva niso prepoznali bolezni in težav, saj so vse skupaj pripisovali "puberteti". Dolgo časa je trajalo, da je dobila postavljeno pravilno diagnozo in začela z zdravljenje. Kot je povedala mama, je Nataša pri zdravnikih vse "lepo povedala", ampak njeno vedenje je bilo kasneje drugačno. Sama Nataša pa je priznala, da se tega, kaj je počela v trenutkih epizod, sploh ne spominja, da so ji dogajanje šele kasneje opisovali drugi.
"Z antipsihotičnimi zdravili večinoma uspemo pozitivne simptome povsem odpraviti ali pa vsaj bistveno ublažiti. Glede negativnih simptomov pa so ta zdravila praviloma bistveno manj učinkovita, lahko se celo zgodi, da se ob zdravljenju negativni simptomi okrepijo. Zaradi svoje odpornosti na zdravljenje negativni simptomi pogosto bolj omejujejo bolnikovo funkcioniranje kot pozitivni. Uspešno zdravljenje negativnih simptomov, zlasti primarnih, je bilo doslej pri številnih bolnikih neuresničena potreba," je razložil prim. Žmitek.
Cilj: dosega funkcionalnosti bolnika in večletna stabilnost
"Prvi cilj zdravljenja shizofrenije je odpraviti bolezenske simptome, pozitivne, če je možno tudi negativne in čustvene ali kognitivne ... Shizofrenija je kompleksna bolezen, ki vsebuje več različnih simptomov. Drugo, kar je še bolj pomembno, pa je, da poskušamo bolnikom povrniti njihovo funkcioniranje na raven, kot je bila pred začetkom bolezni - da bo funkcionalen in da bo v tem stanju stabilen v večletnem obdobju. Temu rečemo faza okrevanja, ko so bolniki stabilni v večletnem obdobju. Bolnikov, ki dosežejo to stopnjo, ko so stabilni, dobro funkcionirajo in nimajo simptomov, je nekaj čez deset odstotkov. Pogosto je tako tudi zato, ker številni bolniki s shizofrenijo prekinjajo jemanje zdravil, kar ima za posledico poslabšanje stanja. Pomembno sporočilo bolnikom z moje strani je, da je potrebno dolgotrajno zdravljenje brez prekinitev," je svetoval prim. Žmitek.
Doslej blažili ali odpravili predvsem pozitivne simptome
Prof. Rok Tavčar iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani je poudaril, da shizofrenija zelo prizadene človekove vsakdanje aktivnostim. In če z zdravili simptome zmanjšajo (gre predvsem za pozitivne simptome, kot so blodnje in halucinacije, za katere so se dosedanja zdravila izkazala za učinkovita), pa igrajo pomembno vlogo tudi nemedikamentozne terapije (da se posameznik vključi v društva, udeležuje izletov in na sploh neguje svoje socialne veščine in ne ostane doma pred računalnikom ali televizijo). "Simptomi te bolezni človeka oropajo ravno teh ljudskih stikov, odnosov. Ideja je, da z zdravili simptome čim bolj zmanjšamo," je dejal Tavčar.
Med simptomi so sicer najbolj znani pozitivni, na primer halucinacije – zaznave brez realne osnove, večinoma akustične, in blodnje – napačna prepričanja, ki jih ni mogoče spremeniti z logično razlago. Negativni simptomi pa človeka izolirajo od sveta: gre na primer za pomanjkanje volje za socialne stike ali za druge aktivnosti, pretirano poglabljanje v svoj notranji svet, skromna verbalna produkcija tako po količini kot vsebini, odsotnost običajnega čustvenega odziva na dogodke v okolici.
Negativni simptomi shizofrenije ali depresija?
»Negativne simptome težje prepoznamo kot pozitivne, saj se od običajnega duševnega funkcioniranja ne razlikujejo tako izrazito kot pozitivni. Kadar pozitivni simptomi niso prisotni, tudi ni vedno lahko ločiti negativnih od tistih pri depresiji. Načelno pa je pri depresiji potrtost oziroma žalost bistveno bolj izražena, » je pojasnil razliko med njimi prim. Žmitek.
Pozitivne simptome uspevamo z zdravili odpraviti ali ublažit, nadaljuje Tavčar in dodaja, da doslej je bilo malo možnosti vpliva na negativne simptome.
"Dosedanja zdravila za zdravljenje shizofrenije so bila sicer brez dvoma učinkovita pri zmanjševanju oziroma obvladovanju tako imenovanih pozitivnih simptomov (blodnje in halucinacije), mnogo manj pa so delovala na področju zmanjševanja negativnih simptomov (motnje volje, socialni umik, čustvovanja)," je potrdil tudi prof. Tavčar. Celo več, nekatera starejša zdravila naj bi lahko celo nekoliko okrepila negativne simptome. Tako stanje za bolnike in njihove svojce gotovo ni bilo dobro, zato so raziskovalci skušali najti načine za obvladovanje negativnih simptomov. Težava pa je bila predvsem v tem, da natančen mehanizem nastanka negativnih simptomov ni bil znan, zato tudi ni bilo moč razviti učinkovitih zdravil za ta namen, je razložil prof. Tavčar in pojasnil, da je zato dosedanje zdravljenje negativnih simptomov temeljilo predvsem na kombinaciji obstoječih zdravil, zlasti novejših antipsihotikov ter antidepresivov. Težava pri uporabi antidepresivov pa je, da lahko okrepijo pozitivne simptome, hkrati pa le malo vplivajo na same negativne simptome.
Po novem zdravljenje tudi negativnih simptomov
Kot za večino kroničnih bolezni tudi za shizofrenijo ne poznamo točnega nastanka. Obstaja pa več teorij in ena je tudi nevrotransmiterska teorija, je pojasnil prof. Tavčar.
Vsa antipsihotična zdravila delujejo na dopaminski sistem, pri shizofreniji pa menijo, da dopaminski sistem preveč deluje in da je treba njegovo aktivnost zmanjšati, je pojasnil Tavčar. "To storimo z blokado dopaminskih receptorjev - teh je več vrst in jih označimo s številkami od ena do pet - in večina obstoječih antipsihotkov deluje na D2 receptor, nobenega ni bilo, ki bi deloval na D3," je nadaljeval. Prednost zdravila, ki delujejo na omenjeni podtip dopaminskih receptorjev, receptorje D3 (v domeni teh receptorjev so negativni simptomi), se je pokazal z napredkom znanja o mehanizmu nastanka negativnih simptomov in shizofrenije.
Ker pa do nedavnega zdravil, ki bi specifično oziroma selektivno delovala na te receptorje sploh ni bilo na voljo, so bolnike morali zdraviti z obstoječimi zdravili, je povedal profesor Tavčar. "Šele v zadnjem času se je pojavilo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na omenjene receptorje. To pomeni velik napredek glede na sedanje stanje, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele sedaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije."
"Ideja za tem je, da če imamo zdravilo, ki deluje na D3 receptor, bo to delovalo tako na negativne kot tudi pozitivne simptome. In kariprazin je to zdravilo," je dejal Tavčar in dodal, da gre načeloma za zdravilo, ki ga bolniki dobro prenašajo
"Na voljo je že veliko podatkov o učinkovitosti in varnosti kariprazina, tako v kratkoročnih kot tudi v dolgo časa trajajočih raziskavah. Zdravilo je varno in dobro prenosljivo, večina neželenih učinkov je enako pogosta kot pri placebu, ni bilo ugotovljenih nobenih nevarnih neželenih učinkov. Sodelovanje pri jemanju zdravil je zelo pomembno za učinkovito zdravljenje, vendar je, podobno kot pri drugih boleznih, pogosto nepopolno. Med razlogi za slabo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju so predvsem pomanjkanje uvida v bolezen oziroma potrebo po zdravljenju, pa tudi neprijetni neželeni učinki, ki marsikoga lahko odvrnejo od rednega jemanje zdravil na dolgi rok. Zdravila, ki se bolje prenašajo, ponavadi pomenijo tudi boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi sodelovanje bolnikov, ki bodo jemali kariprazin, bolje kot pri prejšnjih zdravilih," je še pojasnil Tavčar in dodal, da bo o rezultatih iz prakse znano več čez leto dni.
Kaj je kariprazin in kako se razlikuje od drugih antipsihotikov?
Zdravilo kariprazin sodi med (atipične) antipsihotike druge generacije in se močno razlikuje od vseh obstoječih zdravil, ki so na voljo za zdravljenje shizofrenije.
Kariprazin je edinstven med antipsihotiki, saj je delni agonist receptorjev dopamina D3/D2, ki se prednostno veže na receptorje dopamina D3. Kariprazin se od vseh dostopnih antipsihotikov razlikuje po svoji delni agonistični aktivnosti in večji afiniteti in vitro za receptorje D3 kot D2, kot tudi svoji visoki in uteženi zasedenosti pri ljudeh tako z receptorji dopamina D2 kot D3.
Za receptor dopamina D3 se je izkazalo, da je povezan z izboljšanjem negativnih in kognitivnih simptomov shizofrenije. Tako se domneva, da so učinki kariprazina na negativne simptome shizofrenije povezani z njegovim mehanizmom delovanja.
Izboljšanje negativnih simptomov v primerjavi z drugim antipsihotikom je bilo raziskano in dokazano v obsežni študiji pri bolnikih s shizofrenijo, ki trpijo za tovrstnimi simptomi.
V ZDA je bil kariprazin uspešno vpeljan marca 2016. Od takrat se je z njim zdravilo že skoraj 143.000 bolnikov. (vir: IQVIA Total Patient Tracker (TPT). 10/2018.) V Evropi je bil kariprazin odobren za zdravljenje odraslih bolnikov s shizofrenijo julija 2017, od 2018 je na voljo v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Švedskem, Finskem, Danskem, Nizozemskem, v Švici in na Madžarskem, z njim pa se skupno zdravi že nekaj sto bolnikov.
Učinkovitost kariprazina pri zdravljenju akutne shizofrenije se je preučevala v treh multicentričnih, večnarodnih randomiziranih dvojno slepih 6-tedenskih študijah, nadzorovanih s placebom, ki so vključevale 1754 bolnikov starih med 18 in 60 let. Učinkovitost kariprazina pri vzdrževanju antipsihotičnega učinka je bila raziskana v randomizirani, dolgoročni klinični študiji preprečevanja ponovitev, ki je vključevala 751 bolnikov. Zdravilo kariprazin se je dokazalo kot učinkovito pri dolgoročnem zdravljenju shizofrenije. To je bilo prikazano v klinični študiji, v kateri je bil čas do ponovitve bistveno daljši pri bolnikih, zdravljenih s kariprazinom, kot pri bolnikih, ki so jemali placebo. Učinkovitost kariprazina pri zdravljenju predominantnih negativnih simptomov shizofrenije je bila raziskana v 26-tedenski multicentrični dvojno slepi in aktivno nadzorovani klinični študiji primerjave z risperdonom pri 461 bolnikih z dolgotrajnimi, predominantnimi negativnimi simptomi shizofrenije. Študije so dokazale učinkovitost kariprazina pri zdravljenju akutnih simptomov, preprečevanju ponovitev na dolgi rok in učinkovitem delovanju proti dolgotrajnim negativnim simptomom shizofrenije.
