O avtoimunskih boleznih govorimo, kadar telo začne namesto tujih celic napadati lastne telesne celice. Imunski sistem telesa je sicer zasnovan tako, da v primeru ogroženosti napade vsiljivce in tujke v telesu, ob avtoimunskih boleznih pa se naše telo obrne proti samemu sebi. Boriti se začne proti lastnim celicam. Najbolj znane avtoimunske bolezni so bolezni ščitnice, razne alergije, kožne bolezni in vnetne bolezni, mednje pa spadajo tudi revmatoidni artritis, lupus, multipla skleroza, vnetne črevesne bolezni, alzheimerjeva in parkinsonova bolezen. Avtoimunske bolezni povezujemo tudi z boleznimi srca, rakom, sladkorno boleznijo, debelostjo, avtizmom, demenco, hormonskimi neravnovesji in depresijo.
Zakaj pride do avtoimunske bolezni?
Eden od vzrokov, zakaj je avtoimunskih bolezni vse več, je tisti, na katerega so opozarjali že naši stari starši, pravijo strokovnjaki, in to je tako imenovana teorija higiene. Gre preprosto za to, da smo ljudje dandanes premalo izpostavljeni umazaniji in mikrobom, kar naj bi naš imunski sistem, ki se spopada z vsem tem, spravljalo iz ravnovesja. Druga, tako imenovana mikrobiomska teorija, govori o tem, da smo ljudje z novodobno predelano hrano in pretiranim uživanjem zdravil ter drugih kemijskih substanc preprosto uničili mikrobiome – bakterije in kulture, ki živijo na in v našem telesu. Zlasti tiste bakterije v našem črevesju, ki uravnavajo delovanje imunskega sistema. Ena od teorij o sprožilcih avtoimunskih bolezni govori tudi o tem, da smo zaradi že omenjenih vzrokov – današnje prehrane in zdravil – poškodovali že tako tanko plast celic našega črevesja, zaradi česar so celice imunskega sistema veliko bolj izpostavljene vsemu slabemu, kar zaužijemo.
