Kadar zbolimo, je naravni ritem telesa porušen, vzpostavi se nov ritem, ki ga določa vrsta bolezni. Eno vidnejših znanstvenih raziskav v kronobiologiji sta izvedla Michael Smolensky in Lynne Lamberg. Po primerjanju rezultatov, ki so jih pridobili v raziskavah v vodilnih medicinskih centrih po svetu, sta ugotovila, da se ritem bolezni ravna po času naravnega okolja, v katerem živimo. Določene bolezni, denimo možganska kap, nekatere vrste glavobola, in revmatoidni artritis, so najbolj na udaru zjutraj, nekatere druge, med njimi čir na želodcu in zgaga, pa so najbolj intenzivne zvečer.
KDAJ SE NAJPOGOSTEJE ZGODI
Srčni infarkt največkrat nastopi med 6. in 12. uro, astmatični napad najpogosteje preseneti zgodaj zjutraj, med polnočjo in 6. uro, medtem ko se krvni tlak po navadi poviša dopoldne, od 6. do 12. ure. Prav tako nas največkrat dopoldne obiščejo migrena in različni znaki revmatoidnega artritisa, pa tudi menstruacija se velikokrat začne med 6. in 12. uro. Nenavadne ure imajo radi tudi dojenčki – najpogosteje se rojevajo med polnočjo in 6. uro.
SVETLOBA ENAKO POMEMBNA KOT VODA
Kronobiologi poudarjajo, da je dnevna svetloba izjemno pomembna za pravilno delovanje telesa – potreba po njej naj bi bila enakovredna potrebi po hrani in tekočini. Ključno za vzdrževanje zdravja je po njihovem mnenju tudi prehranjevanje ob vedno isti uri. Ljudje, ki vstajajo zgodaj zjutraj, kot telesu veleva ritem narave, so bolj zdravi. Ker vstajajo prej, naj bi bili manj nagnjeni k izpuščanju zajtrkov, s tem pa se izognejo prenajedanju v času kosila, ki je značilno za ponočnjake. Ponočnjaki pogosto jedo ponoči, saj dolgo v noč ne morejo zdržati brez hrane, in naj bi bili zato bolj nagnjeni k debelosti – kalorije, ki jih zaužijemo ponoči, se namreč prebavljajo počasneje.
