Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je motnja, ki privede tako do anatomskih sprememb jajčnikov kot tudi do hormonskih in presnovnih sprememb. Normalno namreč drobni folikli v jajčnikih vsak mesec rastejo in ovulirajo ter tako vzpostavljajo normalen menstrualni cikel in ohranjajo plodnost ženske v rodni dobi. Kadar pa je ovirano biološko izločanje ženskih spolnih hormonov, je ovulacija močno ovirana oziroma do nje sploh ne pride. Takrat folikli v jajčnikih ne dozorijo, se zadržijo v jajčnikih in se izrazijo kot ciste na njih. Proizvajati se začnejo čezmerne količine moških hormonov, ki se izločajo v kri in povzročajo druge simptome te motnje.
VZROKI ZA NASTANEK
Kljub precejšnji razširjenosti PCOS so vzroki za njegov nastanek še vedno velika uganka. Na podlagi raziskav so strokovnjaki uspeli izluščiti nekaj teorij, ki pa še niso bile potrjene, zato jih ne smemo jemati kot znanstveno podprte resnice. A vendarle trendi nakazujejo, da za sindromom policističnih jajčnikov najpogosteje zbolevajo ženske, ki v družini že imajo prisotnost PCOS, sladkorne bolnice, ženske z inzulinsko rezistenco in tiste, ki imajo pomanjkanje luteinizirajočega hormona in folikel stimulativnega hormona (to sta hormona, ki sprožata ovulacijo).
UGOTAVLJANJE PCOS
Najpogosteje se prisotnost sindroma policističnih jajčnikov odkrije tako, da se opravi ultrazvočno sliko jajčnikov, ugotavlja motnje menstrualnega cikla in meri znake povišane ravni moških hormonov. Če dva od teh treh postopkov zadostujeta merilom sindroma policističnih jajčnikov, je ta potrjen. Simptomi PCOS so najpogosteje prisotni že pri prvi menstruaciji in sčasoma napredujejo.
