Želite shujšati

Ni pomembno le, kaj jeste, ampak tudi kako jeste

Tea Dečman
9. 9. 2018, 07.10
Deli članek:

Že razmišljanje o hrani spodbudi izločanje prebavnih sokov, zato je zelo pomembno, kako in kako dolgo jeste obrok.

Dreamstime
Jejte z očmi prav tako kot z usti, torej uživajte v lepo postreženi hrani, da bo imel prebavni sistem dovolj časa, da opravi svoje delo.

Če ste navajeni zajtrk pojesti na poti v službo ali malico na hitro vržete vase med enim in drugim sestankom, si ne delate prevelike usluge. Od takrat, ko začnemo jesti, do takrat, ko informacija o prenehanju hranjenja doseže možgane, traja namreč 20 minut, in če jemo prehitro, je večja verjetnost, da bomo pojedli preveč, ker ne bomo zaznali sitosti. Kako torej izboljšamo svoje navade in začnemo jesti počasneje?

HRANA NI NAGRADA

V navadi je, da se za trdo delo nagradimo. Naslednjič raje vzemite žvečilni gumi namesto čokoladice in se raje nagradite s poštenim kosilom, ki ga boste zaužili na prostem in v dobri družbi.

IZKLOPITE TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK

Da boste lahko slišali svoje možgane, ko vam bodo sporočali, kdaj imajo dovolj, morate biti pozorni na to, kaj se dogaja v vaših ustih. Raziskava, objavljena v ameriškem dnevniku klinične prehrane, je jedce razdelila med »pozorne« in »zamotene«. Tisti, ki ob hranjenju berejo ali gledajo televizijo, jedo hitreje in imajo več prebavnih motenj, slabšo absorpcijo hranilnih snovi, želodčne bolečine in jih napihuje.

POSTAVITE SI OVIRE NA POT

Hitreje ko jeste, več zraka spuščate v telo, kar vas napihuje in vam povzroča neprijeten občutek tiščanja. Zavestno se upočasnite tako, da odložite vilice in nož med grižljaji, če jeste pico ali sendvič, pa ju prav tako odložite na krožnik, medtem ko žvečite prejšnji grižljaj. Vključite v svoj jedilnik tudi hrano, ki je ne moremo jesti veliko in hitro, na primer grenivke.

DOBRO PREŽVEČITE

Žvečenje je proces, med katerim hrano v ustih razkosamo na majhne delce in zmešamo s slino, in to je prva stopnja prebave. Če prehitro žvečimo, ne moremo okušati in občutiti teksture hrane, posledice tega pa so lahko prebavne težave, pekoča zgaga in slaba absorpcija hranilnih snovi iz hrane. V usta si dajajte majhne grižljaje. Večji ko so, manj učinkovito jih prežvečimo in okušamo. Poskrbite tudi za to, da med obrokom ne boste veliko govorili, saj s tem požirate tudi zrak, kar škodi prebavi.

30 minut pred obrokom popijte velik kozarec vode s kumaričnim sokom, kar bo pospešilo prebavo.

NE PIJTE

Pitje vode med obrokom vpliva na naravni nivo žolča in kisline v želodcu, zato lahko upočasni prebavo. Tekočina napihne želodec in poslabša delovanje prebavnih encimov.

NAČRTUJTE OBROKE

Bolj ko ste v stiski s časom, manj zdrave odločitve sprejemate. Zato obroke načrtujte vnaprej in si v torbo dajte jabolko, vrečico neslanih oreščkov ali kos polnozrnatega kruha.

VZEMITE SI ČAS

Pozabite na basanje s sendvičem v petih minutah, medtem ko pregledujete elektronsko pošto. Vzemite si vsaj petnajst minut za prigrizek in vsaj trideset minut za kosilo.