Skupaj 1,4 milijarde ljudi ne dosega priporočenega cilja WHO, to je najmanj 150 minut zmerne telesne aktivnosti ali 75 minut intenzivne vadbe tedensko, izpostavlja poročilo.
Glavna raziskovalka Regina Guthold je ob tem izpostavila, da nezadostna fizična dejavnost za razliko od drugih velikih dejavnikov tveganja za zdravje globalno v povprečju ne upada.
V letu 2016 se glede na podatke iz študije ni dovolj gibalo 27,5 odstotka odraslih na svetu, kar predstavlja le eno odstotno točko manj kot leta 2001. Telesna neaktivnost odraslih je odtlej najbolj narasla v bogatih zahodnih državah in Latinski Ameriki - med drugim v Nemčiji, na Novi Zelandiji, v ZDA, Argentini in Braziliji.
Najslabši so Arabci
Najslabši telovadci so v večinsko arabskih državah - Kuvajtu, Savdski Arabiji in Iraku ter v Ameriški Samoi. V tej četverici držav, ki so na repu lestvice WHO, manj kot polovica odraslega prebivalstva dosega najnižjo priporočeno raven telesne dejavnosti.
V bogatih državah so ljudje vse manj "fit" zato, ker tako svoj delovni kot prosti čas raje presedijo, kot da bi se gibali, in ker uporabljajo motorizirana prevozna sredstva.
V revnejših država so ljudje bolj dejavni, saj tako delo kot transport še vedno zahtevata več mišične moči. Uganda in Mozambik imata najmanjši delež telesno nedejavnega prebivalstva, vsaka po zgolj šest odstotkov.
Glede na podatke, objavljene na spletu, se Slovenija uvršča med države, kjer je telesno nezadostno dejavnih med 20 in 30 odstotkov moških ter med 30 in 40 odstotkov žensk.
Kot pozitivni primer je WHO navedla tudi Kitajsko, kjer se je od leta 2001 vse več prebivalcev lotilo telesnih aktivnosti na prostem.
Sicer je v povprečju v državah z visokimi prihodki telesno nedejavnih 37 odstotkov prebivalcev, v državah s srednje visokimi prihodki 26 odstotkov, v tistih z nizkimi prihodki pa 16 odstotkov.
Ženske manj telesno dejavne
Poročilo še ugotavlja, da so ženske v številnih družbah mnogo manj telesno dejavne od moških, še posebej v Srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu, Severni Afriki in Južni Aziji. Na globalni ravni je razlika med telesno dejavnostjo žensk in moških več kot osem odstotnih točk (telesno dejavnih je 32 odstotkov moških in 23 odstotkov žensk).
"Ženske se soočajo z več družbenimi, kulturnimi in okoljskimi ovirami, ko gre za sodelovanje v fizični dejavnosti, še posebej v prostem času." Zato poročilo WHO poziva k strategijam za opolnomočenje žensk, ki bodo sprejemljive v dotičnih kulturah.
WHO sicer priporoča, da ljudje podvojijo svojo zmerno oz. intenzivno telesno dejavnost na 300 oz. 150 minut tedensko. Se pa zaveda, da problema ni mogoče rešiti samo s tem, da se ljudem naroči ukvarjanje s športom.
"Vlade morajo poskrbeti za in vzdrževati infrastrukturo, ki promovira več hoje in kolesarjenja kot transportnega sredstva ter šport in rekreacijo," je poudarila ta zdravju posvečena organizacija ZN.
Ob tem je obžalovala, da številne države sicer imajo akcijske načrte za boj proti telesni nedejavnosti, da pa so jih le redke udejanjile na smiseln način.
Cilje je zmanjšati telesno nedejavnost
Glede na podatke, objavljene na spletu, se Slovenija uvršča med države, kjer je telesno nezadostno dejavnih med 20 in 30 odstotkov moških ter med 30 in 40 odstotkov žensk.
Cilj novega globalnega akcijskega načrta za fizično dejavnost WHO je do leta 2025 zmanjšati telesno nedejavnost za 10 odstotkov, do leta 2030 pa za 15 odstotkov, piše na spletni strani WHO.
Poročilo so objavili v publikaciji The Lancet Global Health, temelji pa na 358 študijah, ki so jih izvedli med 1,9 milijona ljudmi v 168 državah.
