Črna kronika

Predsodki voditeljice na TV Slovenija: Žal mi je

A. C., Zvezde
9. 9. 2018, 07.24
Posodobljeno: 9. 9. 2018, 07.29
Deli članek:

Televizijska voditeljica Irena Shyama Hlebš odkrito o dopustu in spominih.

Osebni arhiv Irene Shyama Hlebš
Po enem letu v športnem uredništvu je šla Irena Shyama Hlebš na dopust v Ameriko.

»Prvega avgusta je minilo eno leto, odkar sem vstopila v športni desk. Ta trenutek in občutek s cmokom v grlu, ki me je spremljal, je še danes zelo živ. Prestopa sem še vedno vesela, čeprav je romantični pridih, ki je spremljal moj pogled na novo delo, ki sem si ga pač želela, že zbledel. Mnogi menijo, da je to zelo moško okolje, a v desku dnevno prevladujemo ženske. No, odvisno od dneva, a veliko nas je tudi žensk, ravnovesje je ravno pravšnje. Prej sem sodelovala predvsem z ženskimi kolegicami. Tudi način dela je zelo drugačen od vsega prej. Delo pred kamero ima svoje posebnosti. Pri oddajah, ki sem jih vodila, preden sem prišla v šport, je bil potek ustvarjanja drugačen – bolj sproščen, dopuščal je več govorne in mimične svobode, športna poročila pa so 'news', kjer so okviri nastopanja pred kamero že postavljeni. Sprejeti sem morala drug sistem dela in povsem drugačne urnike. Čeprav je ista hiša, sem popolnoma zamenjala službo. Ker vodim športna poročila, ki so vodena trikrat dnevno, se vse dogaja sproti. Če sem se lahko prej na oddaje, ki so bile sicer daljše od športnih poročil in tudi tematsko povsem raznovrstne, lahko pripravljala več dni, je to zdaj nekaj ur – včasih, ko se kakšna tekma končuje, tudi nekaj minut pred oddajo. No, včasih se tudi med poročili besedila še spremenijo. Kar je svojevrsten izziv,« razlaga Irena, ki se je ravno vrnila z dopusta. Bil je eden boljših, če ne celo najboljši do zdaj.

Preberite tudi: Lado Bizovičar išče pravi priimek za hčerkico. Kliknite TUKAJ!

»Odločila sem se raziskati kraje, ki mi do zdaj niso bili preveč pri srcu. Severno Ameriko sem vedno odklanjala. Še ko sem že imela letalsko vozovnico za Kalifornijo, sem se spraševala, ali grem res tja. Mnenje se je spremenilo že prvi dan. S kolegom sva se odločila z avtom prepotovati ikonično panoramsko cesto zahodne obale, od San Francisca do San Diega – Pacific Coast Highway brez časovne omejitve, brez dorečenega, koliko časa bova v katerem kraju. Razen najema vozila in dveh nočitev vnaprej nisva imela nič rezervirano. Bilo je izjemno. Američani so izjemno neobremenjeni, prijazni, nevsiljivi. Res mi je žal, da sem imela toliko neupravičenih predsodkov pred njimi in na splošno Severno Ameriko. Kalifornija je izjemna. Od raznovrstne in čudovite pokrajine do ljudi. V treh tednih sva prevozila skoraj pet tisoč kilometrov.«