Lymska borelioza se pojavlja prek celega leta, najpogostejša pa je od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov. Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.
Lymska borelioza je letos prisotna v vseh slovenskih regijah, največ bolnikov pa sodi v starostno skupino med 55 in 74 let.
Meningoencefalitis
Za klopnim meningoencefalitisom, ki se tudi prenaša z ugrizom okuženega klopa, pa je letos do 7. julija zbolelo 68 ljudi, lani v celem letu 104. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromelost, medtem ko odstotek ali dva odraslih bolnikov umreta. Za klopnim meningoencefalitisom so letos zboleli bolniki v vseh zdravstvenih regijah, razen v novomeški.
Ključni preprečevanje in hitra odstranitev
Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo klopi, sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa. Na NIJZ ljudem svetujejo, naj zlasti v gozdu nosijo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, prav tako naj uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope.
Ob vrnitvi iz narave naj temeljito pregledajo telo, pozorni naj bodo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.
Stroka priporoča tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu vsem prebivalcem Slovenije od enega leta starosti. "Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, lahko pa tudi kasneje. Če začnemo cepljenje kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles," so navedli na spletni strani NIJZ.
