Novice Svet24

Fant je imel na okončinah srbeče gnojne razjede, ki so se mu začele pojavljati kmalu po tem, ko ga je med krmo ugriznil eden od teličkov. Razjede so se do danes sicer že pozdravile, a je primer za fanta in zdravnike v bolnišnici predstavljal svojevrsten šok. Ugotovili so namreč, da gre za bolezen govejih osepnic ali koz. Te danes sicer niso pretirano nevarne, zato je prevelika skrb odveč.

Bolj zanimivo je dejstvo, da gre za bolezen, ki je prebivalstvo pestila v preteklosti in jo je že zdavnaj najedel zob časa. Bolezen, vsaj kar zadeva človeka, je zdesetkala industrializacija, saj se krave povečini ne molzejo več ročno, prenos z goveda na človeka je zato izjemno redek. Občasno za njo zboli kakšen veterinar ali uslužbenec v živalskem vrtu. Čeprav je znano, da se goveje koze v Evropi in Aziji še vedno pojavljajo v naravi, zlasti pri prosto živečih glodavcih in govedu, se z njo le izjemoma okuži človek. V Walesu so zadnji primer zabeležili pred dobrimi desetimi leti.

Countess of Chester Hospital NHS Foundation Trust

Po navedbah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ljudem z zdravim imunskim sistemom ne predstavlja grožnje, saj se telo večinoma pozdravi samo, hkrati pa do danes še niso zabeležili nobenega primera, ko bi se virus prenesel s človeka na človeka. Goveje koze tako danes veljajo za precej nenevarne, ta primer pa ne pomeni začetka morebitne epidemije. Raziskovalci na konferenci so zgolj poudarili, da ni odveč, če smo nanje pozorni, sploh ker se danes pojavljajo tako redko.

Niso kosile, temveč reševale

Profimedia

Goveje koze so bolj kot po škodi, ki so jo naredile, znane po svoji koristi za človeštvo. Konec 18. stoletja jih je v »roke« dobil zdravnik in znanstvenik Edward Jenner. Jenner je s svojim delom morda rešil več življenj kot kateri koli drugi Zemljan. Ugotovil je, da za njihovimi sorodnicami, zloglasnimi in smrtonosnimi črnimi kozami, precej redkeje zbolijo molznice, ki so za govejimi kozami »rade« zbolele pri molži krav. Iz tekočine v mehurjih, ki nastanejo po okužbi, je izdelal prvi prototip cepiva proti črnim kozam, zaradi katerih je v 18. stoletju po nekaterih ocenah umrlo približno 400.000 ljudi na leto, v celotnem 20. stoletju pa približno 300 milijonov ljudi. Zadnji primer okužbe s črnimi kozami so leta 1977 zabeležili v Somaliji, Svetovna zdravstvena organizacija pa je leta 1980 razglasila, da je bolezen izkoreninjena. Čeprav Jenner ni bil niti prvi niti edini, ki mu je na umnem zelniku zrasla ta zamisel, ga mnogi štejejo za utemeljitelja imunologije.