Bolje jo je preprečiti in uživati brezskrbne poletne dni.
Kolikor drisk, toliko vzrokov
Živila, ki se zlahka okužijo: sadje in zelenjava, ki nimata lupine, to so zelena solata, paradižnik, maline, jagode; ter surovo meso in ribe.
Drisko največkrat povzročijo okužbe z mikroorganizmi oziroma bakterijami, virusne okužbe, slednji pogosto rečemo kar trebušna gripa, ali okužbe s paraziti. Vse naštete prebavne težave so pogoste na potovanjih v oddaljene kraje, zlasti tiste z nižjim standardom, v državah Latinske Amerike, Afrike in Azije, pravimo pa jim potovalna driska.
O potovalni driski
Potovalna driska se pojavi nenadno, med potovanjem ali kmalu po prihodu domov. Spremljajo jo krči, slabost in bruhanje, povišana telesna temperatura, glavobol in občutek šibkosti. Navadno izzveni po treh do petih dneh, tudi brez zdravljenja. Samozdravljenje s pripravki iz lekarne pa naj traja le dva do tri dni; če se v tem času ne pozdravimo, je potreben posvet z zdravnikom.
Ko kar traja in traja
Nenadna, akutna driska lahko preide v dolgotrajno, kronično, kadar je vzrok zanjo kakšno bolezensko stanje. Takšna driska je najpogosteje posledica kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in kroničnih okužb, ki jih mora zdraviti zdravnik.
Dieta ob driski
Uživati moramo hrano s čim manj vlakninami, prav pridejo riž, korenčkova juha, prežganka, prepečenec, krekerji, banane, krompir, pretlačena zelenjavna kaša, pretlačene testenine, nastrgana in porjavela jabolka. Izogibajmo pa se mleku in mlečnim izdelkom, sladkorju, čisti maščobi in zelenjavi, presladki ter mastni in začinjeni hrani, tudi kava bo drisko le še poslabšala. Ko se driska umirja, postopoma preidemo na običajno prehrano. Pri otrocih so posebej priporočljive sluzi in pektini, kot so riževa sluz in nastrgana jabolka. Uživajmo dovolj tekočine, sprva po žlicah. In še enkrat, če se driska po dveh do treh dneh ne pozdravi, pojdimo k zdravniku.
