V Sloveniji je v letu 2015 zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica škodljive rabe alkohola, vsakih 11 ur umrla vsaj ena oseba. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da bi vse te smrti, ki vodijo v prezgodnjo umrljivost in so pogostejše pri moških, lahko v celoti in enostavno preprečili že s pitjem alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja in/ali vzpostavitvijo in vzdrževanjem abstinence. Za uspešnejšo zaščito zdravja pa so potrebni tudi sistemski ukrepi na ravni države.
Žalostna statistika: v evropskem vrhu
Slovenija se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola že desetletja uvršča v sam evropski vrh, sporočajo iz NIJZ. Med 29 evropskimi državami glede uvedbe učinkovitih ukrepov za preprečevanje posledic škodljive rabe alkohola zaseda 16. mesto in zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi, čeprav tovrstne ukrepe podpira tudi slovenska javnost. Vsakih 11 ur v Sloveniji beležimo vsaj eno smrt zaradi škodljive rabe alkohola, 80 % je moških, polovica je mlajša od 65 let. Na vsako osebo, ki je umrla pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, izgubimo v povprečju vsaj 11 let potencialnega življenja.
»V letu 2015 je v Sloveniji vsak dan v povprečju umrlo 54 prebivalcev na dan, od tega vsak dan vsaj dve osebi zaradi posledic škodljive rabe alkohola ali vsaj ena oseba vsakih 11 ur. Istega leta smo v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev beležili skupno 808 smrti (650 moških in 158 žensk). Te smrti so predstavljale 4,1 % vseh smrti v državi, 6,7 % pri moških in 1,6 % pri ženskah« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ in dodala, da bi jih vse lahko enostavno in stoodstotno preprečili.
Najpogostejši vzrok zaradi alkoholu neposredno pripisljivih smrti je bila alkoholna bolezen jeter. Zaradi nje je umrla polovica oseb, tretjina pa zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, oba najpogostejša vzroka smrti sta skupaj predstavljala 86 % vseh vzrokov smrti, ki so bili alkoholu neposredno pripisljivi.
Več kot polovica oseb je umrla pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost. V letu 2015 so v povezavi z alkoholom v Sloveniji umrle tudi štiri osebe v starosti do 19. leta ali 14 oseb v starosti do 29. leta. Med vsemi umrlimi je 80 % moških. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti je bila pri moških petkrat višja kot pri ženskah.
Potencialna leta izgubljenega življenja predstavljajo leta življenja, ki jih izgubijo osebe, ki umrejo pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti. V Sloveniji smo leta 2015 zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti v povprečju izgubili:
Na 6. mestu v EU, breme umrljivosti se sicer zmanjšuje
V obdobju 2011–2015 smo imeli v Sloveniji skupno 4.361 smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, breme umrljivosti zaradi teh vzrokov smrti se sicer od leta 2012 zmanjšuje, a je še vedno previsoko, sporočajo iz NIJZ.
Čeprav se breme umrljivosti zaradi škodljive rabe alkohola tudi v Sloveniji zmanjšuje, je še vedno visoko nad mednarodnim povprečjem. Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov se Slovenija uvršča na 6. mesto med državami EU.
»Po podatkih SZO standardizirana stopnja umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov tako v svetu, v EU in v Sloveniji v zadnjih desetletjih upada, vendar je v Sloveniji umrljivost zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov vseskozi nad povprečjem EU in nad povprečjem evropske regije SZO, ki vključuje države EU, Norveško in Švico, kjer je poraba alkohola dvakrat višja od svetovnega povprečja. Umrljivost zaradi izbranih z alkoholom povezanih vzrokov smrti v Sloveniji je (kljub trendu upadanja) še vedno visoko nad povprečjem EU kot tudi povprečjem Evropske regije SZO. Umrljivost zaradi teh vzrokov smrti je povsod višja med moškimi v primerjavi z ženskami,« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ. Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov se Slovenija z 90,95 smrtmi na 100.000 prebivalcev uvršča na 6. mesto med državami EU za Litvo, Latvijo, Madžarsko, Romunijo in Estonijo.
Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze, ki je v veliki meri posledica škodljive rabe alkohola, je bila v letu 2015 v Sloveniji pri moških 3,4-krat višja kot pri ženskah.
Tudi po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze, ki je v veliki meri posledica škodljive rabe alkohola, se breme umrljivosti v Sloveniji zmanjšuje, a je nad mednarodnim povprečjem. Slovenija se uvršča na 4. mesto.
»Po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi kronične jetrne ciroze, ki je v veliki meri posledica škodljive rabe alkohola, je Slovenija na 4. mestu za Romunijo, Madžarsko in Litvo. Tudi na tem področju se breme umrljivosti v zadnjih desetletjih povsod zmanjšuje, v Sloveniji v večjem obsegu kot v primerjavi s povprečjem držav članic EU in držav Evropske regije SZO, a je kljub temu v Sloveniji še vedno visoko nad povprečjem teh držav,« je povedala prim. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih. z NIJZ.
Pri sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola v Sloveniji zaostajamo, čeprav jih javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja in življenja. »V sprejemanju učinkovitih ukrepov na področju alkoholne politike se Slovenija glede obsega uvedbe učinkovitih ukrepov uvršča šele na 16. mesto med 29 evropskimi državami, čeprav je po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola v samem evropskem vrhu in čeprav take ukrepe javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja in življenja,« je povedala prim. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih. z NIJZ.
