Veliko je zelo različnih informacij tako iz uradnih kot tudi iz znanstvenih krogov, od zdravnikov, ki so se s tem ukvarjali, do tistih, ki so popolnoma prepričani, da ljudje spet kupujejo mačka v žaklju. Kaj torej je GcMAF in kakšna je njegova vloga v našem telesu? GcMAF je del človekovega imunskega sistema. Zelo preprosto povedano je njegova naloga nadzor. Ko opazi, da so se pojavile nezdrave celice, na primer rakave, pritisne na imunski sistem, da jih takoj uniči. Drugače povedano, če GcMAF- -a človek nima v telesu ali pa ga ima zelo malo, se njegov imunski sistem ne bo odzval in bolezni ne bo zatrl na začetku. GcMAF pa tvori človekovo telo samo s sodelovanjem vitamina D, zato je ta za dobro delovanje imunskega sistema tako zelo pomemben.
Zmaga tisti, ki ga je več.
Težave torej povzroča pomanjkanje GcMAF-a. Tega ima lahko človek premalo, če ima premalo vitamina D. Slednjega pa ima premalo zato, ker ga uničuje oziroma ga naredi neučinkovitega encim nagalaze. To je beljakovinski encim, ki ga sproščajo rakave in virusne celice. Z njim se rakave celice obdajo, da jih človekov obrambni sistem ni sposoben prepoznati. Da se to ne zgodi, človeško telo tvori GcMAF, ki je sposoben razgraditi nagalaze. Če pa je tega encima veliko, GcMAF-a pa malo, zmaga nagalaze. Človek, pri katerem se to zgodi, ima na stežaj odprta vrata, da se pri njem razvije bolezen. Količino encima nagalaze je sicer mogoče izmeriti: več ko ga človek ima, bolj je verjetno, da je bolan. Testiranje za vsebnost tega encima v krvi je mogoče tudi v Sloveniji. Priporočljivo je, da se izmeri tudi količina vitamina D.
Smrt razvpitega doktorja
V ZDA je povezavo med boleznimi (rak in avtizem), a tudi cepivi zavzeto raziskoval dr. James Jaffrey Bradstreet, ki je imel v družini dva avtista, sina in posinovljenca. Opravil je raziskavo in jo predložil tamkajšnjemu uradu za hrano in zdravila. A v njegovo podjetje so nenapovedano prišli inšpektorji in zasegli ampule z odmerki GcMAF-a (pridobljenimi iz krvi), ki jih je dajal svojim bolnikom. Trdili so, da so snovi v pripravkih neustrezne za ljudi in da jim lahko škodijo. Izsledki njegovih raziskavnikoli niso ugledali luči sveta. Po sojenju zaradi prevare so njegovo truplo s strelno rano v prsih našli v reki. Oblasti so zaključile, da je naredil samomor, sorodniki pa smrt dr. Brodstreeta raziskujejo na svojo pest. V ta namen so tudi začeli zbirati denar, trdno verujoč, da zdravnik samomora kljub vsem težavam z oblastjo zagotovo ni naredil.
Test encima nagalaze
Na spletnih straneh Evropskega laboratorija hranil (European Laboratory of Nutrients) je objavljen članek Inštituta za diagnosticiranje in raziskovanje zdravja (Health Diagnostic and Research Institute) o diagnostičnem testiranju količine encima nagalaze v krvi. Ta test naj bi uporabljali onkologi, da bi ocenili učinkovitost zdravljenja, pa tudi drugi zdravniki, ki zdravijo virusne okužbe (tudi borelijo, na primer). Test meri aktivnost encima nagalaze, ki ga sprožajo rakave in virusne celice. Če je bolezen prisotna, je tega encima v krvi več, pri zdravem človeku ga skoraj ni. Našteta je večina bolezni, pri katerih so količine encima nagalaze v krvi povečane: rak prostate, dojke, črevesja, pljuč, požiralnika, želodca, jeter, trebušne slinavke, ledvic, mehurja, testisov, maternice, jajčnikov, mezoteliom, melanom, fibrosarkom, glioblastom, nevroblastom in različne levkemije. Pri različnih vrstah tumorjev so našli različne količine encima oziroma njegovo različno aktivnost, kar kaže, da se izločanje pri različnih rakih razlikuje – to je verjetno odvisno od vrste tumorja, njegove velikosti, stadija bolezni, njene malignosti in invazivnosti. Ena od bolnic je na spletnih straneh www.cassiopaea.org zapisala, da je normalna vrednost encima nagalaze do 0,95, pri njej pa je dosegla 2,9, kar je njen zdravnik razložil, da jena ravni bolnika s HIV oziroma z rakom. S temi testiranji torej lahko ugotovijo, ali je zdravljenje uspešno ali ne. Tako so na primer merili encim dan po operaciji tumorja, ko encima v krvi skoraj ni bilo. Ugotovili so tudi, da je njegova razpolovna doba manj kot 24 ur.
Na Japonskem zdravijo z GcMAF-om
Veliko raziskav v zvezi z encimom nagalaze in GcMAF-om so izvedli Japonci, v tej državi z GcMAF-om tudi uradno zdravijo. Imajo posebne terapije za različne bolezni, vse pa temeljijo na aktiviranju makrofagov, torej celic imunskega sistema. A trditve, da je GcMAF lahko zdravilo za vse vrste raka (in drugih bolezni), bo treba še raziskati. Zgodbe bolnikov, ki se z njim že zdravijo, so obetavne.
