V letu 2015 je zaradi posledic kajenja umrlo več kot 6,4 milijone ljudi po svetu, od teh jih je kar polovica iz štirih držav – Kitajske, Indije, Združenih držav Amerike in Rusije, kažejo izsledki raziskave objavljene v medicinski reviji The Lancet.
Študija z naslovom Globalno breme bolezni ugotavlja, da je delež kadilcev po svetu v zadnjih 25 letih padel. Danes dnevno kadi eden izmed štirih moških in ena izmed 20 žensk. Leta 1990 je bil ta odstotek višji. Takrat je vsak dan cigareto prižgal eden od treh moških in ena od 12 žensk.
A absolutno število smrti, ki so posledica kajenja, se je zvišalo za 4,7 odstotka. Glavni razlog za to je rast prebivalstva. Iz istega razloga je naraslo tudi skupno število kadilcev, in sicer na 930 milijonov. Leta 1990 je kadilo 870 milijonov ljudi po svetu.
V boju proti kajenju je najuspešnejša Brazilija, ki je v obdobju zadnjih 25 let delež kadilcev znižala iz 29 odstotkov na 12 odstotkov med moškimi in iz 19 na 8 odstotkov med ženskami.
Na drugi strani je delež kadilcev ostal na isti ravni v Bangladešu, na Filipinih in v Indoneziji. V slednji kadi kar 47 odstotkov moške populacije.
V Rusiji, kjer so protikadilsko zakonodajo sprejeli šele leta 2014 pa je delež kadilcev celo narasel za 4 odstotke. Prav tako predstavljajo velik problem države podsaharske Afrike, kjer tobačni koncerni izvajajo najagresivnejše oglaševanje. Če se bo trend nadaljeval, bo do leta 2025 v teh državah kadilo 50 odstotkov več ljudi kot leta 2010.
»Sodobna tobačna industrija proizvaja dobičke z zasvojevanjem otrok in mladih v revnih državah, v končni fazi jemljejo njihova življenja za dobiček,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal John Britton iz britanske Univerze v Notthinghamu, ki opozarja, da se protikadilski ukrepi – kot so denimo višje trošarine, izobraževanje in opozorila na embalaži – primarno osredotočajo na potrošnike in ne na proizvajalce tobačnih proizvodov.
Po ocenah strokovnjakov za zdravje bo sicer polovica kadilcev, ki kadi vsak dan, umrla od posledic svoje razvade.
»Kajenje ostaja drugi največji dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in invalidnost, po visokem krvnem tlaku,« poudarja Emmanuela Gakidou, raziskovalka iz Univerze Washington v ameriškem Seattlu.
