Raziskovalci na ameriški Univerzi Johna Hopkinsa so med obširno študijo na miših potrdili že prej znane hipoteze, da je namen spanja utrjevanje spominov in izkušenj. Prišli pa so tudi do dokazov, da pomanjkanje spanja ali motnje spanja, zmotijo ta proces in negativno vplivajo na spomin.
»Naše ugotovitve dalje razvijajo idejo, da lahko mišji in zelo verjetno tudi človeški možgani shranijo omejeno količino informacij preden se morajo ponovno kalibrirati,« je dejal vodja študije Graham Diering. »Brez spanja in kalibracije, ki se zgodi med spanjem, so lahko spomini izgulbjeni.«
Znanstveniki predvidevajo, da se informacije hranijo v sinapsah – povezavah med nevroni (možganskimi celicami), skozi katere komunicirajo. Nevroni, ki med budnim stanjem nenehno skozi sinapse pošiljajo živčne prenašalce oziroma nevrotransmiterje, izgubijo kapaciteto za prenos informacij.
Med spanjem sinapse porabijo manj proteinov za vzdrževanje in se zato tudi zmanjšajo, kar kaže na to, da gre pri spanju za proces ponovne strukturacije sinaps in s tem utrjevanja novih spominov.
Spanje tako ni zgolj počitek za možgane ampak ima ključno nalogo pri produkciji in utrjevanju novih spominov. Sodobni življenjski slog, ki onemogoča normalno 8-urno spanje, nam tako ne uničuje le volje ampak tudi spomine.
Raziskava je bila objavljena v zadnji številki znanstvene revije Science.
