Spodbujanje in omogočanje dostopa do visoko mastne, sladke in slane hrane in pijače prispeva k ustvarjanju debelilnega okolja. Z namenom zaščite otrok in mladostnikov je zato Ministrstvo za zdravje RS v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom Jožefa Štefana, Zvezo potrošnikov Slovenije, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) ter v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravilo prehranske smernice glede omejevanja oglaševanja živil med predvajanjem televizijskih otroških vsebin, katerih prekomerno uživanje otrokom ni priporočljivo.
Gre predvsem za živila, ki imajo visoke vsebnosti maščob, soli in sladkorjev. Slovenija je prva država, ki je uveljavila prehranski profil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v harmonizirani nacionalni zakonodaji.
Neuravnotežena prehrana, sedeča vedenja in nizka telesna dejavnost ter tudi premalo spanja so najpogosteje navedeni vzroki za debelost. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah.
Več kot tri četrtine oglasov za sladkarije
Na Inštitutu za nutricionistiko (Nutris) so opravili obsežno enoletno raziskavo slovenskih TV programov v vseh sezonah in vseh delih dneva. Pozornost so namenili predvsem času v katerem televizijo gledajo otroci stari med 4 in 9 let.
Kot je na novinarski konferenci Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) dejal predstavnik Nutrisa Igor Pravst, se v času, ko so pred TV sprejemniki otroci oglašujejo pretežno sladkarije (čokolade in slaščice). Te predstavljajo kar 77 odstotkov vseh živilskih oglasov v tem času. V preostali četrtini se nato najdejo večinoma oglasi za piškote in sladke pijače, se pravi ostale nezdrave hrane.
»V raziskavi smo zajeli 12 mesecev programa na najpomembnejših TV kanalih v Sloveniji. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila. Še posebej zaskrbljujoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Ugotovili smo, da so 96 % oglaševanja živil tem času predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77 % takšnega oglaševanja je povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo hranilno sestavo,« je povedal Pravst.
Na Nutrisu ugotavljajo tudi, da kar 92 odstotkov vseh oglasov prihaja od tujih podjetij. Se pravi takšnih, ki v Sloveniji nimajo proizvodnih kapacitet.
Oglaševanje bistven faktor debelosti
Marjeta Recek z ministrstva za zdravje je poudarila, da je otroška debelost še vedno previsoka, zato je pomembno, da tovrstne učinkovite politike uspešno uveljavljamo tudi v prihodnje in dodajamo nove, dokazano učinkovite ukrepe. Takšen ukrep je tudi omejevanje trženja hrane otrokom.
K temu naj bi pripomogle tudi smernice, ki bi TV hiše usmerile k pripravi lastnih pravil ravnanja.
Ker gre za način samoregulacije in ne zakonskih določb, bodo na ministrstvu preverjali ali tak način sploh deluje, je še povedala Reckova.
Trend debelosti se pri nas zmanjšuje
Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ pa je poudarila, da ukrepi delujejo, debelih otrok je pri nas namreč vsako leto manj. »Več kot je oglasov, višja je stopnja debelosti,« je povedala in dodala, da so že debeli otroci še bolj izpostavljeni negativnim vplivom oglaševanja. »Če izpostavimo otroke enakim oglasom, tisti, ki so debeli bolj izrazito odreagirajo in še bolj razvijajo debelost.«
Čeprav ukrepi po mnenju Blenkuševe vidno delujejo pa to ne preprečuje proizvajalcev, da bi izvajali pritiske na zakonodajalce, da takšne ukrepe oslabijo. »Pritisk multinacionalk je izjemno velik,« je opozorila Blenkuševa in dodala, da je slovenska živilsko-predelovalna industrija pokazala več interesa za uresničevanje nacionalnega zdravstvenega programa.
»Na NIJZ pričakujemo, da bo polna uveljavitev smernic po pretečenem polletnem prehodnem roku zagotovila, da med otroškimi TV programi ne bo več oglasov za živila, ki po svoji sestavi v skladu s prehranskimi smernicami niso primerna za trženje otrokom. Zavedamo se, da je domet zakonodajne rešitve relativno ozek, ker ne zajema oglaševanja v času družinskih in drugih TV programov. Prav tako se rešitev ne dotika trženja neprimernih živil v drugih medijih in na socialnih omrežjih, vseeno pa predstavlja pomemben korak v pravo smer,« je zaključila Blenkuševa.
