Družbeni status je torej večji faktor zdravstvenega tveganja kot denimo zloraba alkohola, debelost, fizična neaktivnost ali povišan krvni pritisk.
Nizek družbeni status v povprečju zniža pričakovano življenjsko dobo za 25 mesecev. Za primerjavo, alkoholiki v povprečju živijo le 6 mesecev manj od zdravega povprečja, prekomerno debeli pa 8.
Raziskovalci so sicer analizirali podatke iz 48 študij narejenih na skoraj 2 milijonih ljudi iz sedmih držav – Avstralije, Velike Britanije, Francije, Italije, Portugalske, Švice in Združenih držav Amerike.
»Glede na ogromen vpliv družbeno-ekonomskega statusa na zdravje je nujno, da ga tudi vlade prepoznajo kot pomemben faktor tveganja in ga nehajo izključevati iz zdravstvene politike,« je poudarila vodja študijske skupine pri projektu Lifepath, Silvia Stringhini iz Univerze v Lozani. »Zmanjšanje revščine, izboljšanje izobraževanja in ustvarjanje varnega okolja doma, v šoli in na delovnem mestu, so osrednjega pomena za premagovanje vpliva družbeno-ekonomske prikrajšanosti.«
Kajenje, popivanje in fizična pasivnost so že del fokusa nacionalnih in globalnih javnih politik. V Lifepathu poudarjajo da je čas, da se fokus usmeri tudi na družbeno-ekonomsko neenakost.
»Nizek družbeno-ekonomski položaj je eden izmed najmočnejših kazalcev prezgodnje umrljivosti po vsem svetu. A odločevalci ga pogosto ne upoštevajo kot dejavnik tveganja, ki ga je potrebno nasloviti,« so zapisali v poročilu.
