Ali ste vedeli, da je aktivna oblika vitamina D v resnici eden od najmočnejših hormonov, ki ureja več kot 25 tisoč genov in telesnih funkcij?
Profimedia
Vitamin D ureja absorpcijo kalcija in fosforja ter je pravo čudežno hranilo za imunski sistem, saj telesu omogoča, da proizvede več kot 200 antimikrobnih peptidov.
Profimedia
Nekateri raziskovalci povečano obolevnost zaradi gripe in prehladov pozimi pripisujejo predvsem pomanjkanju vitamina D, torej, pazite na zadostno količino!
Brez skrbi, niste edini, ki tega ne veste, saj je zavajajoče že njegovo ime. Dolgo časa je veljalo, da je vitamin D pomemben le za zdravje kosti, zato so ga predpisovali predvsem dojenčkom – za preprečitev oziroma zdravljenje rahitisa. Toda v zadnjih desetih letih je vse več znanstvenih raziskav, ki ugotavljajo, da ima pomanjkanje tega vitamina še daljnosežnejše posledice.
Pomanjkanje
Številne znanstvene študije so pokazale, da pomanjkanje vitamina D povzroča vrsto zdravstvenih težav in bolezni, ki jih sicer po navadi ne povezujemo s tem sončnim vitaminom – od alergij, slabokrvnosti in kronične utrujenosti do neplodnosti, bolezni srca in imunskih bolezni. Med običajnimi simptomi pomanjkanja so na primer tudi bolečine v kosteh in mišicah, ki so pogosto napačno diagnosticirane kot fibromialgija.
Primanjkuje ga več kot polovici ljudi
Pomanjkanje sončnega vitamina lahko poslabša sladkorno bolezen tipa 2 in zmanjša ustvarjanje inzulina pri zdravih ljudeh. Preverimo, ali smo svojemu telesu zagotovili dovolj tega pomembnega vitamina.
Ker smo dandanes vse manj na prostem in premalo izpostavljeni sončnim žarkom, ni presenetljiv podatek, da ima več kot polovica ljudi premajhno zalogo vitamina D. Nekaj pripomore tudi dejstvo, da je količina sintetiziranega vitamina D odvisna tudi od pigmentacije – ljudje temnejše polti sintetizirajo manj vitamina kot svetli. In ker ga je skoraj nemogoče dovolj pridobiti s hrano (za zdravi odmerek bi morali vsak dan pojesti na primer dve porciji mastnih rib ali 40 jajc), je dodajanje v obliki prehranskih dopolnil odlična rešitev. In to velja tudi za mlajše ljudi, ne le starejše, ki potrebujejo večje količine tega pomembnega vitamina.
Sonce
Sončna svetloba ne sproža le tvorjenja vitamina D, temveč dobro vpliva tudi na veliko drugih biokemičnih procesov. Med drugim spodbuja tvorjenje serotonina oziroma hormona sreče. Zato ni čudno, da za narode, ki živijo v bolj sončnih krajih, velja, da so na splošno srečnejši in bolj zdravi.
Profimedia
