Raziskave so pokazale, da je pri družabnih ljudeh, ki berejo, igrajo namizne igre, rešujejo križanke ali igrajo glasbilo, tveganje za alzheimerjevo bolezen manjše.
Največji dejavnik tveganja za razvoj bolezni je starost, kar velja tudi za demenco, a za to zboleva tudi vse več mlajših. Glede na demografske trende lahko pričakujemo povečanje števila bolnikov z demenco. Področje demence predstavlja vse večji finančni in socialni problem današnje družbe. Že zaradi same narave bolezni – ta sega prek področja duševnega zdravja – je za njeno obravnavo potreben poseben nacionalni načrt oziroma strategija z multidisciplinarnim pristopom.
Neozdravljiva bolezen
Z zdravim načinom življenja, ki vključuje ustrezno prehrano in telesno dejavnost, se tveganje za razvoj demence lahko zmanjša ali pa ta nastopi pozneje. Daljša pričakovana življenjska doba po drugi strani pomeni naraščanje števila pacientov z demenco v prihodnje. Tega še ne razumemo povsem in zahteva poglobljene študije na ravni prebivalstva.
Kako vemo?
Najpogostejši vzrok demence je alzheimerjeva bolezen. Povprečna doba razvoja bolezni je 8–12 let. Razvoj bolezni se deli na tri osnovne stopnje: zgodnjo, srednjo in pozno. Meje med posameznimi stopnjami niso ostro začrtane, prav tako so simptomi med posamezniki različni. Na obstoj demence kaže pojav kognitivnih motenj in oteženo opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Pozneje se pacient svojih težav pogosto niti ne zaveda, zato je treba informacije pridobivati od bolnikove družine oziroma skrbnikov (bližnjih). Simptomi, ki kažejo na to bolezen, so izguba spomina, zlasti za nedavne dogodke (kratkoročni spomin), zanemarjanje zunanjega videza, težave pri učenju in pomnjenju novih informacij, težave pri časovni in prostorski orientaciji, pri reševanju enostavnejših nalog, težave pri računanju, motnje v sposobnosti presoje, motnje v govoru in obnašanju (depresija, nenadni izbruhi besa, agresija, brezciljno tavanje in drugo).