Novice Svet24

Objavljamo nekaj najbolj zanimivih podatkov.

Hrup ubija

Motoriziranemu prometu lahko poleg onesnaževanja okolja pripišemo še okoljski hrup – ta ni le nadležen, vpliva tudi na zdravje. Raziskave kažejo, da enega od treh Evropejcev hrup vznemirja čez dan, enega od petih pa moti med spanjem. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji 20 odstotkov prebivalcev trpi zaradi zdravju škodljivih ravni hrupa. »Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, naj hrup ne presega vrednosti 55 dBA podnevi in 40 dBA ponoči. Hrupu, ki to vrednost presega, je čez dan ob pomembnih cestah izpostavljenih 7 odstotkov prebivalcev, ponoči pa 4 odstotki. Čezmernemu hrupu vlakov je podnevi izpostavljenih 0,5 odstotka, ponoči pa 0,4 odstotka prebivalcev,« je mogoče prebrati v brošuri.

Mediaspeed

V Mestni občini Ljubljana je previsokim dnevnim ravnem hrupa izpostavljenih 63 odstotkov prebivalcev, 43 odstotkov jih ima hrupne noči. Na območju mesta Maribor sta hrupu čez dan čezmerno izpostavljeni dve tretjini prebivalcev, ponoči 54 odstotkov, piše v brošuri.

Hrupu ni mogoče ubežati niti v vrtcih in šolah. V večjih mestih je presežena vrednost 65 dBA na najbolj izpostavljeni fasadi pri šestih šolah in enajstih vrtcih. Hrup povzroča vznemirjenost, stres, povečuje psihične težave in moti spanje. Vpliva tudi na povišanje krvnega tlaka, privede pa lahko celo do srčnega infarkta. Evropska okoljska agencija (EEA) ocenjuje, da zaradi hrupa, ki je posledica prometa, v Evropi prezgodaj umre več kot 10.000 ljudi na leto. Posledice so spet najbolj izrazite pri ranljivih skupinah. Otroci, kronično izpostavljeni hrupu, imajo težave s pozornostjo in spominom, z reševanjem problemov in branjem. Lahko trpijo za glavoboli, povečano ravnjo stresnih hormonov ter celo težavami srca in ožilja.

Zahrbtni izpusti plinov

Čeprav je Sloveniji že uspelo zmanjšati izpuste plinov, ki jih povzroča motoriziran promet, zrak v mestih še vedno ni dovolj čist. Pri nas so zlasti problematični škodljivi izpusti delci, saj Slovenija sodi med z delci bolj onesnažene države Evropske unije.

Najbolj škodljivi so čisto drobni delci (PM2.5 in manjši). Ti v telo pridejo z dihali – sprožajo vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje. Dolgotrajnejša izpostavljenost povzroči trajne okvare pljuč in zmanjšane pljučne funkcije, zaradi izpostavljenosti višjim koncentracijam pa ima vedno več otrok astmo. Dokazano povzročajo tudi pljučnega raka. Drobni delci (PM10) vplivajo tudi na druge organe in tkiva, zlasti na srce, ožilje in možgane. Pospešujejo nastajanje krvnih strdkov, razvoj ateroskleroze in povzročajo visok krvni tlak. Posledica tega sta lahko možganski in srčni infarkt. Zaradi delcev nastajajo kronične metabolične bolezni. Delce, zlasti tiste, ki nastajajo zaradi prometa, povezujejo tudi z nastankom sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2.

Raziskave kažejo, da v Evropi zaradi onesnaženosti zraka vsako leto predčasno umre kar 400.000 ljudi. Najbolj so na udaru otroci in starejši.