V Sloveniji tako kot v večini zahodnih držav zaužijemo preveč sladkorja in maščob, kar se poleg debelosti lahko kaže tudi v drugih boleznih. A medtem ko so maščobe nujne za delovanje našega telesa, med drugim namreč tvorijo celično ovojnice, pa je človeško telo sposobno samo vzdrževati dovolj krvnega sladkorja za nemoteno delovanje.
Največ deset žličk dnevno za odrasle
Tako maščob kot sladkorja Slovenci zaužijemo preveč, je opozoril strokovnjak za področje prehranjevanja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Matej Gregorič. Povprečen odrasli naj bi zaužil največ deset žličk oz. 50 gramov sladkorja dnevno, a povprečen slovenski mladostnik dejansko na leto zaužije 66 kilogramov sladkorja, od tega skoraj polovico oz. kar 25 kilogramov le s sladkimi pijačami, je izpostavil.
Alternative tudi škodljive
Škodljiv je sladkor, ki je živilom dodan v postopku industrijske priprave ali ki ga dodamo sami jedem oz. napitkom, pa tudi prisotni sladkor v medu, sirupih in 100-odstotnih sadnih sokovih. A tudi sladila, ki se tržijo kot alternativa sladkorju, na primer koruzni sirup, javorjev sirup, agavin sirup, kokosov sladkor, melasa ali rjavi sladkor, po navedbah Gregoriča niso nič manj škodljivi kot običajen kristalni sladkor.
Bodite pozorni na skrite sladkorje
Gregorič je opozoril na živila, ki vsebujejo "skrite" sladkorje. Kot primer je izpostavil sadne jogurte, žita za zajtrk, juhe iz vrečk, pripravljene omake, solatne prelive, paradižnikove omake in kruh. "Ledeni čaj v pollitrski plastenki vsebuje kar 12 žličk sladkorja, pollitrska plastenka vode z okusom pa do pet žličk sladkorja," je opozoril.
Sladke pijače so še posebej škodljive za zdravje, saj nam ne dajejo občutka sitosti in spodbudijo dvig krvnega sladkorja v telesu ter zavirajo uživanje hranilno bogate hrane. Strokovnjaki ocenjujejo, da samo zaradi sladkih pijač na svetu vsako leto umre več kot 180.000 ljudi, je dodal.
Sladkor lahko povzroči zasvojenost
Sladkor lahko povzroča tudi neke vrste zasvojenosti, čeprav ta ni primerljiva s t. i. kemično zasvojenostjo, ki se pojavi pri drogah. A vendarle sladek okus lahko povzroči izločanje nekaterih hormonov v telesu, ki lajšajo depresijo. Tako se pri posameznikih lahko razvije oblika zasvojenosti in ljudje zapadejo v začarani krog želje po sladkem.
A po Gregoričevih besedah takih primerov ni veliko. "Gre za posledico drastičnega nihanja v koncentracijah glukoze v krvi, kar spremljajo čustvene spremembe, občutki brezvoljnosti in potrtosti, t. i. odtegnitveni znaki, ki nas silijo v ureditev tega stanja z novim odmerkom sladkorja. V tem primeru ne gre za potrebo po sladkorju, ampak za impulz, ki pride iz kroga zasvojenosti," je pojasnil strokovnjak za prehrano.
Čeprav vpliv sladkorja na duševne zmožnosti še ni povsem razjasnjen, pa študije v povezavi s tem nakazujejo slabšo pozornost ter hiperaktivnost pri učencih, ki uživajo večje količine sladkorja.
Raziskave kažejo, da ni tako pomembna količina maščob, ampak predvsem njena sestava.
Maščobe imajo tudi varovalno vlogo
Kljub njihovemu slabemu slovesu so maščobe del uravnotežene prehrane in imajo lahko tudi varovalno vlogo. V živih bitjih so maščobe pomembne tako za gradnjo telesa kot za presnovo. Maščobne kisline so ključna sestavina celične ovojnice in tudi pomemben vir energije, zlasti pri večjih potrebah oz. opravljanju težkega dela.
Maščobe so tudi topila za nekatere nujne prehranske sestavine, na primer za nekatere vitamine, istočasno pa so tudi "vir" okusa in arom. Maščobe se predvsem nalagajo v telesu in so nekako zadnja rezerva v primeru pomanjkanja. Holesterol in nasičene maščobe pa se kopičijo na žilah.
Raziskave so po Gregoričevih navedbah pokazale, da ni tako pomembna količina maščob ampak predvsem njihova sestava. Če torej posameznik s hrano poje preveč živalskih maščob. Med "slabimi" nasičenimi maščobami je Gregorič navedel loj in svinjsko mast, maslo, slanino, ocvirke, a tudi nekatere rastlinske maščobe, kot sta palmina in kokosova mast.
Takšne maščobe telo težko predela, zato jih odlaga na stene žil. S tem pa se povečuje tveganje za nastanek srčnožilnih bolezni in možganske kapi, zvišuje se raven slabega holesterola in znižuje raven dobrega, povečuje raven trigliceridov in lipoproteinov v krvi ter zmanjšuje prepustnost celičnih membran. Posledično se pospešujejo vnetni procesi v telesu, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema v povezavi s srčnimi infarkti, kapjo, sladkorno boleznijo in ostalimi kroničnimi boleznimi.
