Za dobro zmogljivost mišic medeničnega dna je treba skrbeti vse življenje, še zlasti po porodu. Zakaj? V nosečnosti povečana teža maternice in hormonske spremembe obremenjujejo mišice in vplivajo na njihovo slabšo zmogljivost. »Nekateri menijo, da so mišice medeničnega dna osnova zdravja, saj držijo organe pred gravitacijo. So kot trampolin – če ta izgubi svojo funkcijo, se pojavi inkontinenca,« pravi specialistka splošne medicine Sonja Ukmar.
Imajo pomembne naloge
Oslabelost mišic medeničnega dna je do neke mere genetsko pogojena, povezana pa je tudi z nosečnostjo in porodi, s hormonskimi spremembami v starosti, pogosto tudi s čezmerno telesno težo in nedejavnostjo ter slabo kondicijo mišic medeničnega dna. Obstajajo tudi drugi dejavniki tveganja, včasih pa vzrok ostane nepojasnjen. Mišice medeničnega dna imajo zelo pomembno vlogo. Dajejo podporo medeničnim organom, to je sečnemu mehurju in sečnici, danki, maternici in nožnici, preprečujejo njihov zdrs navzdol in zadržijo vsak pritisk, ki se ob povečani telesni dejavnosti pojavi v trebušni votlini. Prek zapornih mehanizmov zapiralke sečnice in zadnjika sodelujejo pri zadrževanju urina in blata, hkrati pa s sproščanjem teh zapiralk omogočijo izločanje urina in blata, pri ženski še porod ploda. Mišice medeničnega dna so pomembne tudi za spolno doživljanje, poleg tega je medenično dno skupaj s trebušnimi in hrbtnimi mišicami ključnega pomena za stabilizacijo trupa.
Mišice medeničnega dna so pomembne za:
- normalno spolno življenje,
- da se ne povesi maternica,
- da se ne povesi mehur,
- da ne pride do uhajanja urina in blata.
Tretjina odraslih ima težave
V Sloveniji ima težave z inkontinenco tretjina odraslih žensk, starejših od 18 let. Pojavnost urinske inkontinence se z leti stopnjuje. Poznamo tri oblike urinske inkontinence. Najpogostejša je stresna urinska inkontinenca, pri kateri prihaja do uhajanja urina ob naporu, pri kihanju, kašljanju, ob rekreaciji, skratka vsakič, ko se poveča pritisk v trebušni votlini. Druga oblika inkontinence je urgentna urinska inkontinenca, ta se pojavlja predvsem na račun čezmerno aktivnega sečnega mehurja, zanjo je značilna nenadna nuja po uriniranju, ki je ni mogoče odložiti, in če ne odidemo na stranišče, lahko pride do uhajanja urina. Tretja oblika je mešana urinska inkontinenca. Pri mlajših ženskah je pogostejša stresna urinska inkontinenca.
Z vajami izboljšamo moč
Pri zdravju na vseh področjih velja, da je preventiva boljša od kurative, zato zdravniki priporočajo, da mišice krepite s keglovimi vajami, dokler ni nobenih težav (in vsekakor med nosečnostjo ter po porodu), če uide kakšna kapljica, pa je treba poseči po močnejših terapijah. »Že ena kapljica je znak za alarm,« opozarja Ukmarjeva, ki priporoča krepitev mišic z neinvazivnimi metodami, ki ne zahtevajo nobenih posegov in ne povzročajo brazgotin, obenem pa krepijo tkivo. Izvajajte keglove vaje, če želite ali potrebujete vaje z več in močnejšimi stiskanji mišic, ki jih ne zmorete več sami, pa vam je na voljo TPM – transpelvična elektromagnetna stimulacija mišic medeničnega dna, ki bo okrepila mišice medeničnega dna in obenem organe 'postavila' na pravo mesto. Izvaja se v udobnih sedežih, pri čemer natančno odmerjeni impulzni valovi s posamezniku prilagojenimi časovnimi razmiki dosežejo ritmično krčenje in sprostitev mišic medeničnega dna. To je zelo učinkovit trening za skupino mišic, ki jo sicer težko odkrijemo in jo namensko krepimo, zato terapija pomaga bolniku tudi pri tem, da se nauči, kako uporabljati določene mišice, s čimer lahko izboljša delovanje in usklajevanje mišic medeničnega dna in poveča njihovo moč.
