Sončnih opeklin je letos po besedah dermatologinje Tanje Planinšek Ručigaj manj. Če poležavamo na plaži ali se rekreiramo v naravi, tudi avgusta obstaja nevarnost, da nas sonce opeče. Če smo s sončenjem pretiravali, lahko nastanejo opekline, ki naj jih po nasvetih Planinšek Ručigajeve hladimo z ledom, nikakor pa ne z navadnim jogurtom ali kisom.
Predstojnica dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Planinšek Ručigajeva je v pogovoru za STA izpostavila, da se ljudje vse bolj zavedajo nevarnosti vpliva sončnih žarkov in se jim v najhujši vročini manj izpostavljajo, kot v preteklosti, a še zmeraj preveč.
"Sončnih opeklin je letos nekoliko manj. Kožni rak je sicer najpogostejši rak pri ljudeh in ga delimo na melanomskega in nemelanomskega, oba pa sta odvisna od ultravijoličnega sevanja. Pri krastici, ki ne zaceli, vemo, da gre za direktno dokazane vplive UV svetlobe, ki se tekom let nalaga, zato se na tem mestu pojavlja nemelanomski kožni rak," pojasnjuje.
Pri melanomu pa, kot pravi, še ni čisto jasna vloga UV-žarkov. Znano je le, da na pojav tega kožnega raka vplivajo predvsem opekline, ki se pojavljajo v otroštvu, zato dermatologi po njenih navedbah odsvetujejo sončenje oz. neposredno izpostavljanje UV-žarkom, predvsem v vročih urah dneva, ter umetnim virom te svetlobe, torej solarijem.
Maligni melanom namreč predstavlja približno pet odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka. Melanom sicer ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova pojavnost viša najhitreje med vsemi raki. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana je v Sloveniji leta 2013 za malignim melanomom kože na novo zbolelo 523 ljudi.
Napotki za sončenje in zaščito
Pred vročim soncem in opeklinami se najuspešnejše zaščitimo tako, da se ga izogibamo, ko je to najmočnejše oz. ko je naša senca najkrajša, ker to pomeni, da sončni žarki padajo pravokotno na kožo telesa, opozarja dermatologinja. Takrat se je priporočljivo skriti v zaprte prostore ali v globoko senco. Pred močnim soncem se lahko zaščitimo tudi s primernimi oblačili, če pa to ni možno, pa s kremami za zaščito pred soncem s faktorjem vsaj 30 in več, je dejala.
"Če pride do opeklin, ki nastanejo, ko nas opeče sonce, - koža postane rdeča, napeta in vroča -, kožo takoj hladimo, običajno z ledom, ki naj ne pride direktno na kožo, ker povzroča dodatne bolečine. Najboljša je bombažna cunja, v katero zavijte ledene kocke in z njimi hladite prizadeta področja," svetuje.
Če se pojavi nekoliko povišana temperatura, pa dermatologinja svetuje, da se vzame sredstvo za zbijanje temperature. Če pa je temu pridružen še glavobol ali bruhanje oziroma so opekline hujše in bi morebiti lahko tudi šlo za sončarico, je treba obiskati zdravnika. "Sicer pa je lahko kakšno hlajenje, a ne z navadnim jogurtom, kislim mlekom, da ne pride do dodatne okužbe, posebno, če se pojavijo mehurji," opozarja Planinšek Ručigajeva, ki odsvetuje tudi kis. Ta z dodatnimi snovmi lahko pospeši pečenje na opečenih ranah.
Mehurjev ne predirajte
Če se pojavijo mehurji, jih nikar ne predirajte. Ti se napolnijo s tkivno tekočino imenovano serum, ki izvira izpod vrhnjih plasti kože in pomaga pri obnavljanju kože. Sčasoma namreč tkivo reabsorbira serum, oblikuje novo plast kože, zunanja plast kože pa bo sama odpadla. Če se predre mehur, se prekine normalen proces zdravljenja, poveča pa se tudi možnost okužbe, opozarja zdravnica.
"Če mehurji počijo, je dobro odstraniti vrhnje plasti mehurja, da se spodaj ne naberejo in ne razvijejo bakterije. Za tako opeklino, kjer ni večjih in globljih mehurjev, svetujemo uporabo steroidnega mazila, včasih pa celo začasno damo antibiotično mazilo, čeprav načeloma lokalnih antibiotikov naj ne bi veliko uporabljali," poudarja Planinšek Ručigajeva.
Sicer na kliniki to poletje niso sprejeli nobenega s sončnimi opeklinami. "Ljudje s takšnimi opeklinami ne prihajajo na kliniko, v ambulanti pa so tudi zelo redki primeri, ki smo jih obravnavali zaradi sončnih opeklin," še doda Planinšek Ručigajeva.
