Izdatki potrošnikov za zdravstvene izdelke in storitve v zadnjih letih naraščajo. Natančnih podatkov, koliko ljudje pri nas iz svojega žepa plačajo v lekarnah, ni. Po nekaterih ocenah, ki jih navaja lekarniška zbornica, pa so lani za zdravila brez recepta porabili preko 50 milijonov evrov. Zdravniki ob samozdravljenju svetujejo previdnost.
Prodaja farmacevtskih izdelkov je med letoma 2010 in 2015 stabilno rasla, in to kljub krizi, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Največ denarja so ljudje namenjali izdelkom brez recepta, vitaminom in prehranskim dopolnilom ter zeliščnim oz. tradicionalnim proizvodom. Najbolj je v teh letih rasla prodaja izdelkov za upravljanje s težo.
Najbolj prodajana zdravila
Po ugotovitvah Lekarniške zbornice Slovenije so bila najbolj prodajana skupina med zdravili brez recepta v lanskem letu zdravila proti kašlju, prehladu in zdravila proti bolečini. Sledili so proizvodi proti težavam s prebavo, želodčnim težavam, driski, izdelki za nego kože, izdelki za zdravje srca in ožilja, proti venskemu popuščanju in hemeroidom.
Veliko se prodajajo tudi vitamini, minerali in prehranska dopolnila, proizvodi za zdravje sečil, proti vaginalnim težavam in težavam s prostato, enteralna prehrana ter izdelki za nego oči, so za STA pojasnili na Lekarniški zbornici Slovenije.
Na ministrstvu za zdravje ocenjujejo, da se bodo izdatki prebivalstva za farmacevtske izdelke v Sloveniji še povečevali, predvsem zaradi staranja prebivalstva in nezdravega življenjskega sloga prebivalstva.
Kje kupujemo zdravila?
Kot ob tem ugotavljajo, ljudje zdravila in druge zdravstvene izdelke ne kupujejo več zgolj v lekarnah. Narašča pomen internetne prodaje, predvsem zaradi ugodnosti ponudbe in v nekaterih primerih nižje cene. A vendarle potrošniki še vedno najbolj zaupajo farmacevtom v lekarnah, saj le tam dobijo poleg izdelka tudi nasvet strokovnjaka.
Nasvet strokovnjaka ali samozdravljenje
Kot je za STA pojasnil Rok Bitenc iz ljubljanske Lekarne Bitenc, približno tretjina ljudi pride v lekarno in farmacevtu pove, kakšno težavo imajo ter si pusti svetovati. Ostali pa imajo v mislih že izoblikovano določeno rešitev oziroma izdelek, ki ga samo kupijo brez posveta.
Bitenc dodaja, da je seveda zelo odvisno, ali gre za manjše ali bolj kompleksne težave. Po njegovi oceni ima zelo velik vpliv na potrošnike oglaševanje. Ko se v medijih pojavi oglasna kampanja za neko zdravilo, se po navedbah Bitenca zelo poveča število ljudi, ki želijo točno določen izdelek konkretne blagovne znamke.
Ljudje sicer upoštevajo nasvet lekarniškega farmacevta, a kot pravi Bitenc, je tudi to zelo odvisno predvsem od načina razmišljanja in predstave, ki jo ima človek o zdravilih, boleznih, delovanju telesa in tudi o farmacevtih. "Nekateri so zelo veseli vsakega nasveta in pozorno poslušajo farmacevta, spet drugi so zelo nezaupljivi ali pa imajo že ustvarjeno mnenje, ki ga je skoraj nemogoče spremeniti," je še dodal.
Po opažanju in izkušnjah družinske zdravnice Nene Kopčavar Guček si večina ljudi sprva skuša sama pomagati ob zdravstvenih težavah. "Visok delež ljudi poizkusi nekaj, kar jim je dosegljivo, znano, svetovano, da bi ublažili svoje težave. Mogoče pa majhen odstotek, recimo 10 ali 20 odstotkov nima nobene tolerance in se ob najmanjši zdravstveni težavi zatečejo k zdravniku," pravi zdravnica.
Večinoma se samozdravijo ob poškodbah, pogostih nalezljivih boleznih, večkrat tudi ob kakšnih hujših boleznih, denimo pri raku, zvišanem krvnem tlaku. Ko pa samozdravljenje ni uspešno, se zatečejo k strokovnjakom.
Za nekatere že prepozno
Še vedno pa obstajajo tudi bolniki, ki se predolgo samozdravijo in bi že zdavnaj morali obiskati zdravnika. "Mislili bi si, da se bo ta delež zmanjšal z vsemi dobrimi informacijami, ki jih denimo lahko najdemo na spletu, a se ne. Ljudje nasedajo 'strokovnjakom', ki so popolnoma nepristojni, ali celo zlonamerni. Zadaj so lahko tudi ekonomski motivi. Nekateri svetujejo stvari, ki so zelo nelogične in včasih zelo škodljive," je pojasnila.
Tako po njenih izkušnjah največjo škodo bolnikom delajo spletne strani na teme zdravstvenih težav, ki niso strokovno pregledane, nadzorovane in kjer ne svetujejo zdravniki.
"Vedno mi je hudo, ko zaradi tega bolnik prepozno pride zdravniku in se že kažejo škode na zdravju," je dejala.
Zato Kopčavar Gučkova svetuje bolnikom, naj se pred odločitvijo o samozdravljenju oprejo na relevantne vire. Pogosto ljudje informacije, kako si pomagati, iščejo na medmrežju. "Veliko je dobrih in koristnih informacij, a vedno glejte njihov vir. Nekdo, ki se skriva za nekim spletnim naslovom, namreč ni zanesljiv," je še dejala za STA.
