Skupina raziskovalcev Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) je v okviru projekta Glioma določila nove biološke označevalce možganskih tumorjev gliomov za diagnozo ter nove tarče zdravljenja. Po mnenju koordinatorice projekta ter direktorice NIB Tamare Lah Turnšek danes nujno potrebujemo translacijsko medicino, zato bodo v naslednji fazi projekta označevalce preverili v ribah cebricah ter te izkušnje prenesli na bolnike.
Skupina za biologijo raka na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB se ukvarja predvsem s preučevanjem možganskih tumorjev, in sicer gliomov oz. glioblastomov, ki je po besedah Lah Turnškove najpogostejša, a tudi najbolj usodna oblika možganskega tumorja. Življenjska doba bolnikov po odkritju bolezni je namreč kljub modernim terapijam, ki že obstajajo, zgolj leto in pol.
Skoraj petletni projekt Glioma, ki ga je koordinirala Lah Turnškova, je zaradi odpornosti glioblastomov na zdravljenje usmerjen v iskanje novih molekularnih tarč in bioloških označevalcev, ki bi pripomogli k izboljšanju diagnoze in prognoze bolnikov z glioblastomom.
Cilj raziskovalcev je individualizirano zdravljenje, kar pomeni, da za vsako (pod)vrsto glioblastoma oz. podtip bolnikov najdejo zdravilo, ki bo najbolje preprečilo ponovno pojavljanje raka po operaciji. "To je pri glioblastomu skoraj pravilo po okoli enem letu po odstranitvi primarnega tumorja," je pojasnila Lah Turnškova.
V okviru projekta so partnerji projekta Glioma ustvarili skupno medregionalno banko rakavih možganskih tkiv v Ljubljani in Udinah in iz njih izoliranih celičnih linij s pripadajočimi biomedicinskimi podatki. Ta banka širi bazo vzorcev za iskanje novih označevalcev, še posebej glioblastomskih matičnih celic z možno uporabnostjo v teranostiki.
Personalizirana medicina - medicina prihodnosti
Projekt je usmerjen v nove pristope zdravljenja, kot je individualizirana oz. personalizirana medicina, ki je po mnenju Lah Turnškove največji izziv sodobne medicine - "kako delati zdravila, tako da bi koristili posamezniku, da ljudje ne bi jemali nepotrebne, ogromne količine zdravil, ki bolj škodijo kot koristijo, tudi okolju".
"Ker moramo najprej ugotoviti, kakšen je genom posameznika, kako se njegova bolezen izraža in nato načrtovati zdravilo, je trenutno tovrstno zdravljenje še drago. Ko bo ta postopek tako poceni, da si ga bo lahko privoščila vsaka bolnica, bo to medicina prihodnosti," je prepričana Lah Turnškova.
Pred prenosom v klinično uporabo preverjanje na ribah cebricah
Pred prenosom bioloških označevalcev v klinično uporabo je nujno njihovo preverjanje v testih na živalih, to je in vivo. V okviru projekta so zato vzpostavili živalski model možganskih tumorjev v zarodkih rib cebric. Tumorske celice z utišanimi geni za nekatere biološke označevalce glioblastomskih matičnih celic so vstavili v možgane ribic ter preučevali njihovo vlogo v nastanku in razvoju tumorjev.
Ribe cebrice so namreč po besedah Lah Turnškove dobre eksperimentalne živali za preučevanje bolezni pri človeku, saj imajo neverjetno veliko število genov in proteinov ter mehanizmov delovanja, ki so podobni človeškim. Poleg tega je njihova prednost tudi hitra reprodukcija in cena vzgajanja.
Celično zdravljenje raka
Kot je pojasnila sogovornica, danes v regenerativni medicini zelo veliko uporabljajo matične celice. To so predvsem mezenhimske matične celice, ki jih ima vsak odrasel človek v sebi in se lahko uporabijo za zdravljenje katerekoli vrste bolezni. "Te celice so namreč naravna zdravila v nas samih. Ko se poškodujete, nastane brazgotina, ki se zaceli po zaslugi matičnih celic, ki se spremenijo v celice poškodovanega tkiva in rano celijo. Jo pa tudi zdravijo z izločanjem molekul, ki vplivajo na imunski sistem," delovanje matičnih celic opisuje Lah Turnškova.
S pomočjo zlatih ribic
Napredek pri zdravljenju možganskega tumorja
Ribe cebrice so dobre eksperimentalne živali za preučevanje bolezni pri človeku, saj imajo neverjetno veliko število genov in proteinov ter mehanizmov delovanja, ki so podobni človeškim.
