Vrtičkarji nikoli ne smemo zanemariti enega od osnovnih pravil: za uspešno rast potrebujejo naše vrtnine dovolj hranilnih snovi, ki jih črpajo iz prsti. Ko vrtnine odrežemo, izkopljemo ali poberemo, smo hkrati odvzeli tudi del teh hranil iz zemlje. Zato jih moramo vsako leto znova vrniti v tla, da bo prihodnja rastna sezona spet bogata.
Hranilne snovi lahko vnašamo z dodajanjem gnojil (o tem smo pisali pred nekaj tedni), komposta ali s pomočjo rastlin za zeleni podor. Rastline za zeleno gnojenje bomo posejali takrat, kadar želimo prst na določeni gredici izboljšati ali če ne nameravamo na njej gojili še kakih poznih vrtnin.
Katere rastline naj posejemo za zeleni podor
Načeloma bi lahko posejali karkoli užitnega ali okrasnega, vendar so dejansko v ožjem izboru takšne rastline, ki hitro rastejo, ustvarijo veliko zelene mase in ne zahtevajo nobene nege.
Med njimi so bela gorjušica, oljna redkev, facelija, ajda, kapucinka, volčji bob, aleksandrijska detelja. Če pa želimo imeti gredo pokrito s katero izmed prezimnih trdnih rastlin za zeleni podor, izbiramo med ržjo, oljno ogrščico, krmno repico, spomladanskim grahorjem in dvema deteljama: lucerno in inkarnatko. Metuljnice (detelji, grahor, volčji bob) bogatijo tla z dušikom, kapusnice (gorjušica, repica in ogrščica) uničujejo ogorčice v tleh, žito (rž) pa z gostimi koreninami zadržuje hranilne snovi v vrhnjem sloju prsti.
Kako ravnamo z neprezimnimi in prezimnimi rastlinami
Rastline, ki ne prezimijo, lahko pred zmrzaljo pokosimo (ali požanjemo, kar velja za ajdo) in ostanke ob rahljanju jeseni ali prihodnjo pomlad vkopljemo v tla. Vsekakor jih pokosimo, preden začno tvoriti seme. Cvetovi so dobrodošla čebelja paša, kar seveda velja tudi za vse rastline za zeleni podor, zato jih pustimo zacveteti. Ostanke po košnji lahko pustimo na tleh ali en del naložimo na kompostni kup.
Kdor gredice spomladi prekoplje s motokultivatorjem (prekopalnikom), bo goste korenine prezimnih detelj in kapusnic zlahka vdelal v tla. Tisti vrtičkarji, ki grede spomladi samo rahljajo z vilami, pa naj raje izberejo neprezimne rastline, saj njihovo tkivo čez zimo razpade.
Dodatne koristi zelenega gnojenja
Večkrat smo že zapisali, da so metuljnice izvrsten vir dušika zaradi gomoljčkov na koreninah, v katerih posebne bakterije vežejo dušik iz zraka in ga spreminjajo v obliko dušika, ki jo rastline lahko izkoristijo.
Kdor meni, da ajde pač ni vredno sejati na gredico ali dve, se moti. Ne le, da je odlična čebelja paša, temveč njene korenine izločajo snovi, ki uničijo del semenske banke različnih plevelov. Skratka, odstranjuje velik del plevela.
Pozorni moramo biti le na to, da prihodnjo pomlad na isto gredico, na kateri je rasla katera od rastlin za zeleni podor, ne sejemo oziroma sadimo vrtnin iz iste družine – torej upoštevamo osnovna pravila kolobarjenja.
