Strastni zbiratelj, gospod Stanislav Čičerov, še nedavno zagret filatelist, je po upokojitvi svojo zbirateljska strast preusmeril k fotografiranju dnevnih metuljev Slovenije. Tako je že nekaj časa na posebni misiji: v fotografski objektiv bi rad ulovil čim več različnih vrst metuljev, ki še živijo na območju Slovenije; uradni podatki jih omenjajo 180, vendar nekateri v zadnjih letih niso bili več opaženi.
Stanislav Čičerov
Stanislav je uspel nedavno na Kraškem robu fotografirati samico repatega lesketavčka.
Človek največja nevarnost metuljem Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, katerega član je Čičerov, je aktivno tudi na področju varstva metuljev, kajti kar 24 jih je v Sloveniji uvrščenih na seznam ogroženih živalskih vrst. Metulji so najbolj ogroženi zaradi negativnih posegov človeka v naravno okolje, predvsem zaradi načrtnega izsuševanja mokrišč in košnje travnikov v nepravem času. Ali veste, koliko življenjskega prostora izgubijo vsako leto metulji samo zaradi pretirano široke košnje cestnih robov? Seveda so metulji ogroženi tudi zaradi klimatskih sprememb in zaraščanja travnikov.
Doslej je Stanislav Čičerov uspel fotografirati 156 vrst dnevnih metuljev Slovenije, pričakuje pa da se bo ta številka v prihodnjih letih dvignila na 170. Ovekovečnje raznobarvnih metuljev na fotografskih portretih se mu zdi precej bolj humano, kot lovljenje le teh z mrežami metuljnicami, ki lahko poškodujejo njihova krhka krilca, sploh pa ne odobrava metode prepariranja in shranjevanja metuljev v škatlah, kjer nesrečneži končajo svoje življenje prebodeni z buciko; s tem naj se ukvarjajo le za to pooblaščene institucije v raziskovalne namene.
Za eno samo fotografijo redkega metulja se je pripravljen odpraviti iz Ljubljane, kjer stanuje, vse do Kraškega roba ali kamorkoli po Sloveniji. Tretjega junija, na dan predavanja o metuljih v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, kjer je tudi razstava njegovih fotografij metuljev, je bil dopoldne na lovu za škrlatnim cekinčkom na Škofljici. Uspešno!
"Lovi" jih tudi visoko v gorah
Čičerov ne skriva veselja nad posrečeno fotografijo, še posebej, če gre za redkejši primerek. Na zgornji fotografiji si lahko ogledate samico repatega lesketavčka (Lampides boeticus), ki lani v Sloveniji sploh ni bil opažen! Fotografija je nastala 7. junija na Kraškem robu in lahko si predstavljate fotografovo navdušenje ob uspešnem posnetku. Kot bančnemu delavcu, ki je za pisalno mizo presedel večino delovne dobe, mu zelo ustreza tovrstno sproščanje v naravi, na "lov" za metulji pa se poda tudi visoko v gore. Najvišje živeče slovenske metulje lahko srečate celo na nadmorski višini 2400 metrov. Tako bo Čičerov avgusta letos, opremljen s fotoaparatom, zalezoval leteče lepotce tudi na meliščih med Domom Planika in Kredarico, na Komni in Košuti ter ob poteh na Mangart.
Kako izslediti pravi grm?
Brez namigov ostalih navdušencev nad metulji, članov Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, kje je največja verjetnost srečanja s posamezno vrsto, pa vseeno ne bi šlo. Nekatere vrste metuljev se več rodov gibljejo na povsem omejenem teritoriju. Tako je lahko njihov naravni habitat omejen zgolj na točno določeni grm oziroma skupino grmov. Kako torej izslediti pravi grm? Z zelo točnimi navodili kolegov ali pa celo v njihovem spremstvu.
Stanislav Čičerov med predavanjem v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.
Ve, kdaj je zase odkril novo vrsto
Vsako novo vrsto metulja, ki jo Stanislav ovekoveči s fotoaparatom, najprej želi poimenovati, pri tem pa se opira na Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije in drugo strokovno literaturo. Nato določi metulju spol, kar je v večini primerov preprosto, upoštevaje obliko zadka, zaobljenost kril ali razlik v njihovih barvnih odtenkih in drugih podrobnosti; samice so tudi nekoliko večje od samcev. Potem sledi dokumentiranje "najdbe" z opisom habitata, časa najdbe, koordinatami najdišča itd. Zanimivo je, da kljub velikemu številu različnih vrst metuljev vselej ve, kdaj je odkril zase novo vrsto. Fotografiranje metuljev mu je omogočilo nov način komuniciranja s temi bitji, saj se mu je skozi njihovo spoznavanje odprl povsem nov svet, ki pa je že močno ogrožen.
Še posebej so mu všeč modrini, ki so zanj kot leteči dragulji. Zatopljen v oprezanje za metuljčki se v naravi pogosto sreča iz tudi z živalmi, ki jih ne išče, a jih je kljub temu vesel: z lisicami, košutami, zajci, srnjaki, redkimi pticami itd.
Posebne dišave, hitro utripanje kril
Udeleženci predavanja v Muzeju Tomaža Godca so odšli domov navdušeni nad metulji in nekateri so se celo pridušali, da jih bodo tudi sami začeli fotografirati.
Zelo zanimiv je po njegovem pripovedovanju na predavanju postopek dvorjenja in združitve med samcem in samico. Samci različnih vrst uporabljajo različne načine približevanja samicam, za njihovo privabljanje uporabljajo celo posebne dišave, feromone, ali pa jih skušajo opozoriti nase s posebnim načinom letenja. Godne samičke se običajno odzovejo s hitrim utripanjem s krili, dvig zadka pa je zadnja faza pred kopulacijo, ki lahko traja tudi po več ur. Združitev pri metuljih je podobna sistemu ključavnice, le ista vrsta se lahko pari med seboj, združitev samcev in samic različnih vrst ni možna. Kako težko bi bilo človeku na ta način najti pravega partnerja?
Metulji se "štekajo" med seboj
Za »socialno« življenje metuljev sta značilna miroljubnost in sožitje. Metulji različnih vrst složno posedajo po mokrem pesku in obletavajo iste cvetove. Po mnenju Čičerova se metulji zelo "štekajo" med seboj, tako je že uspel videti in fotografirati dva metulja, ki sta skozi rilčka srkala vodo iz istega vira v pesku. Metuljčice so tudi zelo emancipirane, saj so večje od metuljev in med združitvijo so one tiste, ki v primeru nevarnosti v letu nosijo kar oba. Morda bi se ljudje lahko zgledovali pri metuljih in bi bilo zato manj različnih trenj med njimi.
