Kaj pravzaprav je arzen?
Arzen je naravna, zelo strupena snov, ki je vsesplošno prisotna v zemeljski skorji, tleh, vodi, živilih in zraku,zato se ji je nemogoče povsem izogniti. Neznatne količine niso alarmantne, povečanje pa je povsem druga zgodba. Arzen naj bi med drugim povzročal raka, genske spremembe in anomalije ploda pri nosečnicah.
Natančneje leta 2010, ko je ujma povzročila, da je tudi v naselju Kotredež tamkajšnji potok prestopil bregove. Poleg vode je v naplavinah vzdolž vsaj petih kilometrov struge Kotredščica odložila tudi arzen in te strupene snovi je bilo, kot se je pokazalo v raziskavi tri leta kasneje, v kar 2,5-kratnih preseženih mejnih vrednostih.
Naplavine, onesnažene z arzenom, je potok prinesel iz nekdanjega rudnika antimona Znojile. Posledicam so bili oziroma so najbolj izpostavljeni najmlajši v Kotredežu, kar je poglavitni razlog za odločitev o nadaljnjih raziskavah. Kar 40 od odvzetih 60 vzorcev je namreč imelo alarmantno prisotnost arzena. Neznatne količine arzena sicer niso alarmantne, povečanje pa je povsem druga zgodba. Poleg arzena, ki med drugim povzroča raka, genske spremembe in anomalije ploda pri nosečnicah, so bila tla na nekaterih mestih onesnažena tudi s kadmijem, nikljem, cinkom in bakrom, vendar v manjših količinah kot z arzenom.
Ne med prednostnimi kemikalijami
Kljub temu je zanimivo in nenavadno, da arzena kot strupa ni med prednostnimi kemikalijami v projektu Evropskega programa humanega biomonitoringa (EHBMI). A ker se je zgodilo, da jim jo je zagodla narava, se je v vsakem primeru treba lotiti odprave posledic. Nacionalni inštitut za javno zdravje je začel izvajati raziskavo o prisotnosti arzena pri zagorskih otrocih. Opravila se bo pri 40 otrocih starosti med tri in pet let, ki vsaj tri leta živijo v dolini Kotredrščice in na Izlakah, ter na 40 kontrolnih otrocih iz Šentlamberta in Podkuma.
Namen raziskave je ugotoviti celotno izpostavljenost otrok arzenu, vire izpostavljenosti, narediti poglobljeno oceno tveganja in predlagati usmerjene ukrepe za zmanjševanje tveganja, če bi študija potrdila tveganje za zdravje. Trenutno se še dopolnjuje nabor otrok, ki bi za to raziskavo dvakrat prispevali vzorec urina. Večji del otrok iz doline Kotredrščice je pomladni vzorec urina že oddalo, starši pa ravno v teh dneh ob pomoči sodelavk NIJZ izpolnjujejo anketni vprašalnik. K sodelovanju so še vedno vabljeni starši otrok starosti od tri do pet let, ki vsaj tri leta stalno živijo v dolini Kotredrščice, v dolini Orehovice, na območju KS Šentlambert, KS Tirna in na območju KS Podkum. Ugotavljanje koncentracije arzena v telesu z jemanjem urina je pri najmlajših nadvse praktično in dobrodošlo, saj gre za preprost in povsem neboleč način, otrok pa tudi ni strah.
»Veseli smo dobrega odziva staršev, sodelovanja krajevnih skupnosti in pomoči podružničnih šol,« pravi zagorski župan Matjaž Švagan. Predvidoma v enem letu od opravljene raziskave naj bi bilo natančneje ali natančno znano, kakšne posledice je pustila prekomerna onesnaženost tal in poplavnih območij ob Kotredrščici. »Materialne stroške raziskave bo financirala Občina Zagorje ob Savi in bodo predvidoma med 16 in 18 tisoč evri,« pove direktor občinske uprave Rudi Medved.
Zgodba, ki kroži med ljudmi
Zanimiva, čeprav uradno nepotrjena je tudi zgodba, ki kroži med ljudmi o tem, kako naj bi arzen sploh prišel v potok. Med prvo svetovno vojno je na tem območju obratoval rudnik antimona, v katerem je delalo tudi nekaj krajanov. Rudnik je potem kasneje sicer bil zaprt, na kratko so ga spet odprli po koncu druge svetovne vojne. Ostanke in rudniško jalovino so odlagali za potokom, iz česar je sčasoma nastal nekakšen nasip. Potem pa ga je povodenj, ki je divjala tod v začetku devetdesetih let, med drugim podrla in odnesla s seboj. Takrat je, kot je slišati, posledično plazovom in vdorom zaradi razmočenega terena ter lukenj iz jame odtekala rjavo obarvana voda. Pred šestimi leti je v poplavah naplavilo okrog pol metra mivki podobnega materiala. V tej naplavini je arzen, kot so pokazale meritve in raziskave, presegel kritično mejo vsebnosti.