Društvo za srce danes v Ljubljani pripravlja dogodek, namenjen atrijski fibrilaciji. Zdravstvene ekipe bodo na Prešernovem trgu izvajale meritve krvnega tlaka in srčnega utripa. Tisti, ki jim bodo meritve pokazale na atrijsko fibrilacijo, pa bodo dobili tudi navodila za nadaljevanje zdravljenja.
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega utripa pri odraslih, ki kar za petkrat poveča možnost nastanka možganske kapi. V Sloveniji možganska kap letno prizadene okoli 4200 ljudi, od teh jih tretjina utrpi trajno motorično in/ali kognitivno oviranost, tretjina pa jih v letu dni umre, je navedeno na spletnih straneh projekta Merite utrip.
V Sloveniji vse več obolelih
Tako v Sloveniji kot v svetu se število zbolelih za atrijsko fibrilacijo nenehno povečuje. Najpogostejši dejavnik tveganja za atrijsko fibrilacijo je starost, saj se bolezen pojavlja običajno med starejšimi, z daljšanjem življenjske dobe pa se motnja izraža še bolj. Znake atrijske fibrilacije pa ima dandanes tudi vse več mladih.
Pri atrijski fibrilaciji gre za popolnoma kaotično krčenje oziroma migetanje srčnih preddvorov, kar se pokaže kot neredni srčni utrip z nihajočo frekvenco, ki lahko doseže tudi do več impulzov na minuto. Zaradi migetanja preddvorov lahko v srcu zastaja kri, kar občutno poveča nevarnost nastajanja strdkov. Ti strdki lahko po sistemskem krvnem obtoku odletijo v možgane, kjer povzročijo možgansko kap, v nogo ali kamorkoli drugam v telesu. V vseh teh primerih je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, pojasnjujejo strokovnjaki.
Kateri so dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za atrijsko fibrilacijo pa so povečan krvni tlak ali arterijska hipertenzija, zadebeljena srčna mišica, srčno popuščanje, ki do petkrat poveča možnost za nastanek atrijske fibrilacije, poleg tega pa še okvare srčnih zaklopk, starost ter povišan krvni sladkor.
Med poglavitnimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni so poleg naštetih še visoka vrednost holesterola v krvi, tobačni dim, čezmerna telesna teža, pomanjkanje telesne aktivnosti in neuravnotežena prehrana. Da bi zmanjšali ogroženost zaradi atrijske fibrilacije, stroka priporoča uživanje sadja in zelenjave vsaj petkrat na dan, vsaj 30 minut telesne vadbe dnevno, manj soli v prehrani, izogibanje predpripravljeni hrani, opustitev kajenja in vzdrževanje optimalne telesne teže.
