Slovenija se skupaj z baltskimi državami uvršča med evropske države z najvišjo pojavnostjo te bolezni. Najbolj ogrožena je Gorenjska, visoka pojavnost te bolezni pa je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji.
Profimedia
Fotografija je simbolična.
Ker je ravno maj mesec, ko smo nad aktivnostmi na prostem najbolj navdušeni, je vsekakor dobro, da smo z nevarnostmi klopov in znaki bolezni, ki jo povzročajo, čim bolje seznanjeni. Nasvete, ki bi morebitno okužbo povzročili, seveda v popolnosti upoštevamo in se tekanju po gozdu ali delu v vrtu prepustimo sproščeno.
Bolezni v številkah
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) iz leta v leto niha, od najmanj 102 prijavljena primera v letu 2014 (preliminarni podatki) do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 10 letih. Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, ki se veliko zadržujejo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zbolevajo vse starostne skupine, tudi otroci. "Na Gorenjskem je v letu 2015 za KME zbolelo le devet oseb (podatki NIJZ, DS NB OE Kranj)," je povedala doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., NIJZ OE Kranj.
Najbolj okuženi sta Gorenjska in Koroška
"Najverjetneje je največ okuženih klopov v Sloveniji na Gorenjskem in Koroškem, ker je v teh dveh regijah največja obolevnost prebivalstva za KME. Seveda svoje prispeva tudi način življenja. V teh dveh regijah je veliko gozdov in ljudje preživijo več časa v zunanjem okolju kot ljudje v mestih," je pojasnila Grmek Košnikova.
KME spremljajo v Sloveniji že od leta 1947. Povzročitelj obolenja je virus. "Rezervoar" virusa so mali gozdni glodavci in klopi. Klopi prenašajo virus na človeka. S človeka na človeka pa se bolezen ne širi. Pojavlja se posamično v sezoni aktivnosti klopov, ki traja od maja do septembra.
Inkubacijska doba
Od okužbe do obolenja lahko preteče od sedem do 14 dni, povprečno pa 10. Bolezen poteka v dveh fazah. Prva faza traja od enega do šest dni in se začne s pojavom kataralnih znakov in vročino. V tem času je virus v krvi. Vmesni čas brez bolezenskih znakov traja povprečno 10 dni.
V drugi fazi se pojavijo znaki vnetja možganov in možganskih ovojnic (bruhanje, glavobol, vročina, otrpel tilnik). Ta faza traja od dva do 10 dni. "Diagnozo postavimo na osnovi klinične slike in podatkov o piku klopa. Potrdimo jo z laboratorijsko preiskavo krvi," je pojasnila Grmek Košnikova.
osebni arhiv Irene Grmek Košnik
"Najboljša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje, pred klopi pa se lahko zaščitite tudi z raznimi repelenti," pravi zdravnica Irena Grmek Košnik.
Okrevanje
Rehabilitacija navadno traja do štiri tedne. Prebolela bolezen daje dolgotrajno imunost. "Za specifično zaščito pred obolenjem imamo na voljo cepivo. Najprimernejši čas za cepljenje so zimski meseci, ko damo dva odmerka cepiva v presledku enega do treh mesecev. Tretji odmerek cepiva damo devet do 12 mesecev po drugem. Zaščito vzdržujemo z docepljanjem (en odmerek na pet let)."
Odstranjevanje klopa
Klopa najlažje odstranimo z dobro pinceto, primemo ga čim bliže koži in počasi izvlečemo. Če v koži ostane glavica, mesto razkužimo z alkoholom, pokrijemo z obližem in počakamo, da telo samo izloči tujek. Če torej v telesu ostane glavica klopa, to ni nevarno.
Ustrezna zaščita
Za krajše ali daljše bivanje v gozdu izberemo obleko, ki je stisnjena v gležnju in zapestju ter prekrije čim večjo površino kože. Nepokrite dele kože namažemo z repelenti – sredstvi, ki s svojim vonjem odganjajo mrčes. Priporočljiva je visoka obutev. Na obleki svetle barve klope laže opazimo in odstranimo. Takoj po vrnitvi iz gozda se oprhamo in temeljito pregledamo kožo ter odstranimo morebitne prisesane klope. "Priporočajo tudi, da pri delu na zelo ogroženem območju pregledamo celotno telo in odstranimo morebitne prisesane klope vsake tri do štiri ure. Hitra odstranitev že prisesanega klopa zmanjša možnost prenosa okužbe," je še pojasnila Grmek Košnikova.
Naravna zaščita proti klopom
Če se odpravljamo v naravo, se lahko pred klopi zaščitimo tudi z naravnimi pripravki, a vedeti moramo, da so ti pripravki lahko manj učinkoviti in da jih je treba nanašati bolj pogosto. Najbolje je, da jih vzamemo kar s seboj.
Klopi ne marajo vonja limone in pomaranče, zato se lahko po koži in oblačilih namažete z limoninim ali pomarančnim sokom.
Smrdijo jim tudi evkaliptus, limonska trava in sivka. Če imate doma eterično olje, zmešajte nekaj kapljic olja z nekaj žličkami vode in se po koži namažite s takšnim pripravkom. Lahko pa eterično olje vzamete s seboj in vsake toliko kanete nekaj kapljic na oblačila. Še posebej skrbno nanesite sredstva okrog gležnjev, saj se klopi velikokrat zadržujejo v travi.
Pripravite si lahko tudi domače razpršilo iz limoninih in pomarančnih olupkov. Skuhajte jih v pol litra vode, ko se ohladi, precedite in nalijte v stekleničko z razpršilom. Takšen pripravek pršite po oblačilih in nesite tudi s seboj v gozd.
osebni arhiv Irene Grmek Košnik
