Tozadevno največja težava je svetloba zaslonov, v kateri je preveč valovnih dolžin bližje modremu delu svetlobnega spektra. Kajpada je slika svetlejša in lepše vidna, vendar modrina zavira tvorbo hormona melatonina in zato težje zaspimo. »Temperaturo« svetlobe zaslona pa lahko povečini prilagajamo, izjema so le (še) televizorji. Zjutraj je fino, da je zaslon hladnejši, z več modre svetlobe, kajti ta predrami, zvečer, pred spanjem, pa naj bo toplejši, s čim več rdečimi odtenki.
Prilagajanje osvetlitve
Še pomnite dobo starih žarnic s toplejšo svetlobo, ko ni bilo treba nič razmišljati? Za njimi so prišle varčne in LED-sijalke s temperaturo svetlobe po želji. Podzavestno kupimo one, ki sijejo najbolj belo, ker se nam zdijo boljše. Za jutranjo osvetlitev to sicer drži, za večerno pa ne. Bela svetloba vsebuje modrino in melatoninski zaplet se ponovi. Obstajajo pametne sijalke, ki jim barvo svetlobe spreminjamo po mili volji. Čez čas bodo dojele čas ter same prilagajale osvetlitev bivališča. Ampak to je že stvar pametnega doma, prihodnosti in cene. Rešitev za manj cekinov je sijalka s čim toplejšo svetlobo. Nič ne de, če bomo zvečer pod njo na debelo zehali.
Pametne budilke
Zadnje, kar lahko sami storite za boljši spanec in ne vključuje goltanja uspaval, pa je povezano z uporabo pametnih naprav. Pred leti so bile popularne budilke z modrimi zasloni, iz že povedanih razlogov, te tam ni pametno imeti. Modernejše in pametnejše znajo barvo zaslona prilagajati času dneva, zjutraj pa najprej poskušajo nežno zbuditi z modrejšo svetlobo, šele ko ta nima učinka, se zatečejo k stresnemu tuljenju. Nekatere se znajo povezati z napravo za beleženje kakovosti spanca. Bodisi pod vzmetnico, takšno boste na slovenskem trgu zaman iskali, ali okoli zapestja. Tandem začne budnico, ko smo v fazi manj globokega spanja, kar veliko bolj blagodejno vpliva na počutje kot bujenje neposredno iz globokega.