Najbolj ogroženi sta Afrika in Latinska Amerika, naslednji pa bi kaj lahko bila Azija in Evropa. Tudi Združene države so že doživele izbruhe te smrtonosne bolezni.
Ukrepati bo treba hitro, da se grožnjo, ki jo predstavlja rumena mrzlica, v Afriki zatre v kali. Strokovnjaki namreč že sedaj vidijo znake, da bi bolezen lahko postala globalen problem in opozarjajo, da nam resno primanjkuje cepiva.
Bolezen se kaže s krvavitvami, zlatenico, težko okvaro jeter in ledvic. Ime je bolezen dobila ravno po zlatenici (rumenici), ki lahko prizadene okuženega bolnika.
Potreben bi bil komite
Spričo milijarde ogroženih ljudi v Afriki in Latinski Ameriki ter nevarnosti izbruha v Aziji sta imunolog Daniel Lucey in profesor Lawrence Gostin Svetovno znanstveno organizacijo (WHO) pozvala, naj razglasi izredne razmere, saj da so nas zamude v primeru ebole stale življenj.
Strokovnjaka sta tudi prepričana, da bi moral svet zaradi porasta nalezljivih bolezni v zadnjih letih – deloma tudi na račun podnebnih sprememb – ustanoviti stalni komite, ki bi določal, kako se soočiti z vsako tovrstno grožnjo, ko se ta pojavi. Trenutno je v primežu epidemije rumene mrzlice Angola, ki je kaj takšnega nazadnje doživela leta 1986. Umrlo je že več kot 250 ljudi, bolezen pa se hitro širi. Poročila o smrtih prihajajo tudi iz Kenije, Ugande in Demokratične republike Kongo.
Cepiva ni dovolj
Akademiki iz Univerze Georgetown opozarjajo, da svetu resno primanjkuje cepiva. »Milijoni ljudi bi morali biti imunizirani, saj je to edina učinkovita zaščita zoper bolezen, katero običajno širijo komarji. Zaradi primanjkljaja bi se lahko zgodila 'zdravstvena kriza', WHO pa bi morala razmišljati o zmanjšani dozi, da bi cepivo lahko doseglo več ljudi,« so zapisali.
Rumena mrzlica bi lahko Evropo dosegla povsem naravno. Ozračje namreč postaja dovolj toplo, da tigrasti komarji uspevajo tudi zunaj svoje domovine. V le 20 letih so se namreč iz jugovzhoda Azije razširili vse do nas.
