Z aplikacijo so spremljali spalne vzorce ljudi po vsem svetu. S pomočjo aplikacije Entrain so strokovnjaki Univerze v Michiganu zbirali podatke o tem, kako starost, spol in količina naravne svetlobe vplivajo na spanje v stotih državah, da bi bolje razumeli, kako pritiski iz okolja vplivajo na biološke potrebe ljudi. Krajši spanec je večinoma posledica poznejšega odhoda v posteljo.
Koliko časa naj bi spali, je odvisno od tega, koliko smo stari.
DRUŽBA
»Ugotovili smo, da družbeni pritiski slabijo in/ali zadušijo biološke potrebe ob večerih, zato ljudje odlagajo odhod v posteljo in skrajšujejo svoj spanec,« so v študiji zapisali njeni avtorji. Glavni dejavnik za določanje količine spanca je starost. Najmanj spijo moški srednjih let, in sicer manj kot priporočenih od sedem do osem ur na dan.
SPANEC
Ljudje povprečno spijo dnevno od sedem ur in 24 minut v Singapurju in na Japonskem do osem ur in 12 minut na Nizozemskem. Razlika 48 minut se morda zdi majhna, a po navedbah znanstvenikov ima lahko pol ure premalo spanca občutne posledice za kognitivne sposobnosti in zdravje človeka. »Družba nas sili, da smo čim dlje pokonci, zato žrtvujemo del časa, ki ga za spanec zahteva naše telo,« je za povedal eden od sodelujočih znanstvenikov Daniel Forger.
