V Evropi ima zgodnje simptome te bolezni skoraj polovica ljudi, starejših od 65 let. Po vsem svetu pa beležijo okoli 150 milijonov ljudi s temi težavami.
»Starostna degeneracija makule ali rumene pege je bolezen mrežnice v centralnem delu, ki se imenuje makula ali rumena pega. Prav to področje je na mrežnici ključno za natančen vid. Ker bolezen prizadene samo centralni vid, perifernega vida pa ne, to za pacienta pomeni, da vidi na primer predmete ali osebe, ne razloči pa njihovih podrobnosti. Prav zaradi prizadetosti centralnega dela mrežnice pacienti ne morejo več brati, pisati, šivati, risati, voziti avta, kar bistveno zmanjšuje kakovost življenja,« je pojasnila doktorica Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer iz Očesnega kirurškega centra dr. Pfeifer v Ljubljani.
Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer: "Tako pri suhi kot mokri obliki SDM je dokazano, da lahko z jemanjem določenih prehranskih dopolnil bolezen ustavite ali celo zmanjšate njene simptome."
Pregled pri okulistu
Ko je bolezen še v zgodnjih fazah, se oseba niti ne zaveda, da jo ima, saj nima še nikakršnih večjih težav. Spremembe na mrežnici se pokažejo šele ob natančnem pregledu, ki ga opravi okulist. Če bo ta opazil prve znake te bolezni, bo svetoval zdravljenje.
»Šele ko bolezen napreduje, lahko začnejo bolniki opažati temne lise, imajo popačen vid, pomanjšano ali povečano sliko, zamegljen centralni vid, se jim pojavi izpad določen črk pri branju besedila,« je pojasnila Schwarzbartl Pfeiferjeva.
Starostna degeneracija rumene pege ima dve obliki. Suha oblika bolezni se pojavlja v okoli 85 odstotkih, zanjo je značilna postopna izguba vida, ki se razvija počasi. Mokra oblika je precej redkejša, napreduje hitro in pogosteje povzroči hujše okvare vida.
Sovražnik oči je starost
Dejavniki tveganja škodijo naravnim mehanizmom obrambe oči, zato pripomorejo k razvoju bolezni. Glavni dejavniki tveganja so starost, družinska genetska predispozicija, neprimerna prehrana (premalo sadja in zelenjave ter veliko maščob, nezadosten vnos vitaminov C in E, cinka, luteina in zeaksantina), debelost, kajenje, neposredna izpostavljenost soncu (gledanje brez sončnih očal z zaščito), zvišan krvni tlak, oči svetle barve.
Da bi preprečili razvoj bolezni, so zelo pomembni preventivni pregledi. Priporočljivo jih je začeti, ko dopolnimo 50 let, če je bolezen v družini, še deset let prej.
»Pri pregledu je treba razširiti zenico, saj le tako lahko natančno pregledamo mrežnico. Pri že vidnih spremembah na mrežnici v centralnem delu pa so nujno potrebne še dodatne preiskave mrežnice s posebno aparaturo OCT, na osnovi katere se lahko določi, ali gre za suho ali mokro obliko SDM. V tem primeru je samo pregled pri široki zenici premalo,« je poudarila dr. Schwarzbartl Pfeiferjeva.
