Te dni je v nižinah visoka obremenjenost zraka s cvetnim prahom breze in gabra, preobčutljivi na cvetni prah breze imajo zdravstvene težave. Zacvetel je tudi nizko alergeni javor jesenovec, ki je pogosto sajen kot okrasno drevo v parkih, njegova koncentracija bo lokalno visoka. V zraku je še nizka do srednje visoka koncentracija jesena, prisoten bo tudi nizko alergeni cvetni prah vrbe, topola, bresta in cipresovk oziroma tisovk.
Cvetni prah breze, ki v teh dneh povzroča največ težav, se v zraku začne pojavljati v sredini marca, višek sezone je v aprilu. Po koncu dolgih zim se sezona pojavljanja cvetnega prahu zaključuje šele v začetku maja.
Olajšanje za alergike prihaja v petek, ko bo po napovedih Agencije RS za okolje dež spral zrak.
V Primorju je obremenitev zraka s cvetnim prahom breze nizka, povišanje obremenitve pa ne pričakujejo, saj v toplem sredozemskem podnebju uspevajo le redka drevesa, ki že cvetijo. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom gabra je visoka, koncentracija cipresovk oziroma tisovk srednje visoka do visoka, koncentracija jesena pa nizka. V zraku je prisoten še nizko alergeni cvetni prah topola, vrbe, javorja in posamezna zrna trav.
Navzkrižne reakcije med cvetnim prahom in hrano
Cvetni prah breze poleg glavnega alergena vsebuje še panalergene, ki so odgovorni za številne navzkrižne reakcije med cvetnim prahom in hrano. Tako so možne navzkrižne reakcije z nekaterimi vrstami surovega sadja in zelenjave, kot so lešniki, mandlji, jabolko, hruška, sliva, češnje, breskev, nektarina, marelica, kivi, paradižnik, zelena, korenček, paprika, soja, in z alergeni cvetnega prahu jelše, leske, gabra, hrasta, bukve in pravega kostanja.
Kot zanimivost na NIJZ navajajo, da je najpogostejša alergija za hrano pri odraslih oralni alergijski sindrom, ki nastopi po uživanju koščičastega sadja in je posledica navzkrižne reaktivnosti s cvetnim prahom breze. Navzoč je pri več kot 70 odstotkih alergikov, preobčutljivih za cvetni prah breze.
Alergija na cvetni prah je sicer alergijska bolezen zgornjih dihal, ki se pri alergikih pojavi v času, ko rastline cvetijo. Pri nekaterih se pojavi kot kihanje, smrkanje in solzenje oči, pri nekaterih se lahko celo razvije astma. Drevesa, ki so največji povzročitelji alergij, so hrast, oljka, brest, breza, jesen, javor, cipresa in oreh. Vendar pa drevesa niso edini povzročitelji alergij. Spomladi in poleti najpogosteje prihaja do alergij na cvetni prah trave.
