Zdaj je že jasno, da je to, kar se dogaja v tankem in debelem črevesu, ključnega pomena za zdravje in delovanje celotnega telesa. V središču pozornosti medicinskih strokovnjakov so predvsem bilijoni tisoč različnih vrst bakterij, ki poskrbijo za presnavljanje hrane in absorbiranje snovi v telo. Skupek teh koristnih, očesu nevidnih organizmov, ki tvorijo črevesno floro, z eno besedo imenujemo mikrobiota. Kako veliko moč imajo te bakterije, na kaj vse vplivajo, lahko spoznamo skozi izsledke najzanimivejših zadnjih raziskav.
Možgani in psiha
Ena od zadnjih raziskav je razkrila, da ni resnično le dejstvo, da vas ob živčnosti in tesnobi črviči po trebuhu, tišči v želodcu in morate hitro na stranišče, temveč hkrati drži tudi obratno: če ste kaj neprijetnega pojedli in imate zaradi tega vse navedene občutke v trebuhu, bo to v možganih sprožilo občutek živčnosti in tesnobe. To odkritje je prineslo željo po nadaljnjem raziskovanju v tej smeri in rezultati so bili kmalu tu: znanstveniki so odkrili, da med črevesnimi bakterijami in možgani obstaja močna povezava.
V praksi se to kaže na več načinov. Najprej to pomeni, da zdrava in raznovrstna črevesna mikrobiota pripomore k temu, da telo iz hrane pravilno razgradi vse snovi, ki so ključne za dobro delovanje živčnih celic. Poleg tega v črevesju pri presnovi nastajajo tudi številni hormoni, ki, kot sploh ženske zelo dobro vemo, še kako vplivajo na naše počutje. Skupina znanstvenikov je dognala, da je lahko poškodovana mikrobiota, v kateri manjkajo kakšne pomembne bakterije (ali se je namnožilo preveč slabih), kriva tudi za depresijo. Preprosto povedano to pomeni, da se vzrok za vašo depresijo vsaj deloma, če ne v celoti, skriva nižje v telesu, kot je pričakovati – ne v možganih, pač pa v črevesnih bakterijah –, in da ga lahko tam tudi zdravimo. Najnovejše smernice v zdravljenju depresije se zato osredotočajo na to, kako lahko na razpoloženje vplivamo s spremembo strukture bakterij v črevesju.
Prva linija imunskega sistema
V črevesju zaradi bakterij potekajo tudi pomembni procesi, ki so podlaga za dobro delujoč imunski sistem, ki je sposoben hitro prepoznati nevarnosti in jih še pravočasno uničiti. Pravzaprav bi lahko rekli, da naš imunski sistem izvira iz črevesja. Tam imajo namreč celice obrambnega sistema možnost, da se pobliže spoznajo z bakterijami vseh vrst in ugotovijo, katere so dobre in koristne, katere pa so pripotovale v telo samo zato, da povzročajo težave in jih je treba napasti in onemogočiti. Kako uspešno je to preverjanje in sodelovanje imunskih celic v prebavilih z drugimi imunskimi celicami po telesu, pa naj bi bilo odvisno prav od – uganili ste – kakovosti mikrobiote. S tem, kako natančno ti procesi potekajo in kako jih lahko usmerjamo, se trenutno ukvarja kar nekaj raziskav. Za zdaj so odkrili tudi to, da je mikrobiota pri ljudeh, ki imajo eno od avtoimunskih bolezni, precej drugačna kot pri zdravih ljudeh, toda za zdaj še ni jasno, kaj je pri tem vzrok in kaj posledica.
Krivci za debelost?
Še ena revolucionarna novica, ki so jo pred kratkim z velikim pompom razkrili znanstveniki, je, da so lahko bakterije v črevesju krive tudi za pojav debelosti. Dokazali so namreč, da imajo ljudje s čezmerno težo v črevesju precej drugačen nabor bakterij kot ljudje, ki se lahko pohvalijo z vitko postavo. Na miših so celo izvedli poskus, pri katerem so vitkim mišim v črevo naselili bakterije iz čreves debelih miši in dosegli, da so suhljate živalce nenadoma začele hitro pridobivati težo. Vzrok za to spremembo so ravno drugačne bakterije, ki so hrano predelale drugače in poskrbele za to, da je telo iz nje pridelalo in shranilo več energije. Nekateri znanstveniki zdaj preverjajo tudi hipotezo, da so bakterije črevesne mikrobiote krive za občutek lakote in želje po sladkem ali slanem. Mikrobiota, značilna za pretežke miši in ljudi, bi po prvih izsledkih znala biti tudi krivec ali vsaj eden od krivcev za pojav sladkorne bolezni tipa II. Vse to pa ne pomeni, da se lahko zdaj izgovarjate, da ste odvečne kilograme pridobili zaradi zlobnih bakterij, ki v črevesju iz hrane pridobijo preveč kalorij, in da pač nimate sreče, da bi imeli mikrobioto manekenke, saj na mikrobioto in njeno sestavo lahko vplivate kar sami.
S hrano na pomoč
Slabo sestavljena mikrobiota torej ne pomeni, da smo obsojeni na depresijo, šibek imunski sistem in z odvečnimi kilogrami obremenjeno telo, ki svoje naloge opravlja le za silo. Na srečo so si vse omenjene raziskave (in še številne druge) v nečem edine: na mikrobioto in njeno sestavo se da vplivati, in to na preprost način – s hrano! Sestava mikrobiote je namreč v veliki meri odvisna od tega, kaj pride v črevesje. Nekatere snovi so hrana za dobre bakterije in poskrbijo, da se lahko te bakterije lepo razmnožijo in nas ohranjajo zdrave, druge snovi pa so hrana slabim bakterijam, ki zaradi tega počasi prevladajo nad dobrimi.
Da bi nahranili predvsem dobre bakterije, je treba slediti smernicam zdrave prehrane in poskrbeti, da pojemo dovolj probiotikov in prebiotikov. Med probiotike spada tista hrana, ki ima veliko živih koristnih bakterij (predvsem fermentirana hrana, kot so na primer jogurt, kefir, kislo zelje), prebiotiki pa so snovi, ki jih želodec ne prebavi in potujejo vse do črevesja, nato pa tam postanejo hrana za koristne bakterije (čebula, polnozrnata pšenica, rž, por, topinambur …). Nekateri strokovnjaki sicer pravijo, da se zaradi kislega okolja v želodcu le majhen odstotek probiotikov prebije do svojega cilja v črevesju, a ob vztrajnem jemanju so njihove posledice kljub temu opazne. Učinkovit način za to, da dobre bakterije dostavite v črevesje, je tudi jemanje probiotičnih kapsul, ki jih dobite v lekarni ali trgovinah z zdravo prehrano, saj kapsula poskrbi, da probiotiki preživijo izkušnjo želodca in se kapsula raztopi šele v črevesju. Najbolje pa je seveda, da združite vse tri pristope in poskrbite, da bo vaša mikrobiota raznovrstna in zadovoljna ter kot taka poskrbela za vaše zdravje in dobro počutje.
Bakterijsko darilo ob porodu
Med zanimivejšimi znanstvenimi odkritji, povezanimi z mikrobioto, je tudi to, da večino koristnih bakterij dobimo že ob rojstvu, ko pri porodu potujemo skozi porodni kanal, nekaj pa jih poberemo tudi od ljudi, s katerimi smo najprej v stiku, in od matere prek dojenja. Dojenčki, ki so rojeni s carskim rezom, naj bi bili zato že ob rojstvu prikrajšani za številne koristne bakterije in bolj nagnjeni k nekaterim z njimi povezanim boleznim.
Svet, ki izginja
Skupina italijanskih mikrobiologov je s primerjavo mikrobiote Evropejcev in pripadnikov plemenskih skupnosti, ki živijo sredi neokrnjene narave, ugotovila, da je mikrobiota povprečnega zahodnjaka že precej osiromašena, v njej je vse manj različnih dobrih bakterij. Vzrok za to naj bi bil sodobni način prehranjevanja, ki vključuje premalo za dobre bakterije blagodejnih snovi. Italijanski znanstveniki so celo prišli do zaključka, da so nekatere dobre bakterije zaradi tega za vedno izginile iz naših prebavil, kaj to pomeni za naše zdravje, pa bomo še videli.
