BIOCIDIO
Stanje v Kampanji je zaradi grozljivih razsežnosti dobila celo svoje ime – Biocidio ali Biocide. V grobem prevodu bi to pomenilo umor okolja. Gre za največjo masovno zastrupitev zahodne države v moderni zgodovini. Posledice pa ne čutijo le prebivalci Kampanje, temveč jih najverjetneje čutimo vsi, saj ne moremo vedeti, v katerih končnih izdelkih so končali kontaminirani izdelki.
Kampanja je zaradi ugodnega podnebja in rodovitne zemlje veljala za enega najboljših področij za gojenje pridelkov na svetu. Rimljani so verjeli, da so ta predel blagoslovili bogovi. A to se je pred nekaj desetletji spremenilo, zdaj to področje Italije imenujejo dežela ognjev.
»Ko ljudje pridejo sem, lahko takoj vidijo številne stebre dima in ognja,« je povedal prebivalec Kampanje. Gre za smeti, ki jih zažigajo na odprtem. Približno 30 let namreč na tem področju podjetja odlagajo smeti, med drugim tudi nevarne odpadke. Podjetja, ki se ukvarjajo z uničevanjem odpadkov, so sicer legalna, vendar v glavnem v lasti družine Camorra (napolitanska mafija). Podjetja ponujajo ogromne popuste, da se znebijo odpadkov. V enem primeru so za 800 ton zemlje, onesnažene s hidrokarboni, računali 25 centov na kilogram, kar je 80 odstotkov manj, kot je normalna cena. Seveda bi se tovrstnih odpadkov morali znebiti tako, da ne bi škodovali okolju, a po navedbah neimenovanih virov jih preprosto odvržejo, dokumentacijo pa predelajo tako, da je vse v najlepšem redu. Med tako odvrženimi odpadki so tudi izjemno nevarni za zdravje. Mafija pač zna na papirju pretvoriti nevarne odpadke v navadne, ki jih nato vrže na odprta smetišča. Poleg tega mešajo nevarne odpadke z navadnimi. Znebijo se jih tudi tako, da jih zažigajo in nato pepel pomešajo z zemljo.
KAKO JE AGRARNA ZEMLJA POSTALA SMETIŠČE
Kampanja je bila eno najbolj bogatih področij, kar zadeva pridelovanje hrane, vendar so velika živilska podjetja začela pridelovalcem plačevati vse manj za pridelke, predvsem zaradi konkurence iz Libije, Grčije in Španije. Italijanskim kmetom ni preostalo drugega, kot da so prodali dele svoje zemlje ali jo dali v najem, kar je izkoristila mafija. Podjetja, ki so jih najemala ali oddajala, so jim zagotavljala, da ne gre za nevarne snovi. Seveda so lagali in strupeni odpadki so kmalu uničili tudi tiste pridelke, ki so jih kmetje še ohranili.
Ti pridelki, kolikor jih je ostalo, so bili zastrupljeni, na tem področju namreč zaznavajo višjo raven hujših obolenj in smrti kot kjerkoli drugje v državi. Prav tako ima področje večje število telesnih okvar pri novorojenčkih kot drugje po Evropi. Povečano je tudi število primerov levkemije in drugih oblik raka. Zastrupljanje pa se ni ustavilo le pri rastlinah, okužene so tudi živali in posredno izdelki, kot je recimo slavna mocarela. Tudi če so živila pridelana organsko, to ne pomeni, da niso strupena.
GLAVNI PROBLEM
Ker so pridelki s tega področja tako strupeni, se prodajalci poslužujejo raznih trikov. Eden je, da postavijo pridelke v bližino drugih, ki jih z velikimi tablami oglašujejo, da ne prihajajo iz Kampanje. Še bolj pa to izkorišča družina Camorra. Ker pridelkov kmetje ne morejo prodati, jih na črnem trgu odkupi mafija po izjemno nizki ceni in jih nato meša z »zdravimi« pridelki, z njimi pa ponovno služi milijone. Po nekaterih informacijah naj bi takšne izdelke odkupovala tudi velika mednarodna podjetja. In tako lahko pristanejo tudi v naših hladilnikih. Eden od vpletenih v ta posel je enkrat dejal Donu Camorri, da če bodo nevarne kemikalije zakopali tako globoko, bodo te prodrle v pitno vodo. Ta mu je samo odvrnil: »Kaj nas to briga, mi pijemo mineralno vodo.«
NADZOR
Seveda stvari le niso tako preproste, da bi mafija z lahkoto v Evropo prodajala strupene izdelke. Prav zato smo se obrnili na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki nam je odgovorila: »Problematika onesnaženosti okolja v italijanski Kampanji nam je poznana, pravzaprav je znana že več let. Pred časom, ko je afera zaradi neustreznega ravnanja z odpadki prvič prišla na dan, smo se celo odločili za vzorčenje živil, ki so bila po poročanju medijev problematična (mlečni izdelki, v katerih naj bi se akumulirala nekatera onesnaževala). Rezultati so pokazali na skladnost vzorčenih živil, zato od takrat dalje ne vršimo poostrenega nadzora nad živili iz potencialno problematičnih regij Italije. Vsako leto naša uprava v okviru monitoringa odvzame več vzorcev različnega porekla (vzorci odražajo ponudbo na trgu) in preverja skladnost z različnimi mikrobiološkimi (patogeni mikroorganizmi kot tudi indikatorji neustrezne higiene) ter tudi kemijskimi dejavniki tveganja (na primer mikotoksini, poliaromatski ogljikovodiki, težke kovine, dioksini in furani …). Vzorci so torej različnega porekla, tudi iz Italije. Če se z analizami ugotovi, da živila niso varna, potem sledi umik oziroma odpoklic živila iz prometa, informacije o tem pa so dostopne tudi na naši spletni strani. Glede na razpoložljive podatke po potrebi tako slovenski distributer kot mi kot pristojni organ vzorčenje tudi razširimo. Na podlagi rezultatov naših analiz zadnjih let ne moremo trditi, da živila iz Italije v primerjavi z ostalimi državami proizvajalkami kaj bolj izstopajo glede stopnje skladnosti. Sicer je primarna odgovornost za varnost živil tako na strani proizvajalca živil kot tudi vseh ostalih členov v verigi. Na podlagi navedenega morajo imeti slednji vzpostavljen sistem preverjanja dobaviteljev živil, kar vključuje tudi lastne analize (pri proizvajalcih tudi surovin za živila) končnega živila. Ali je ta nadzor ustrezen in učinkovit, pa je predmet pregleda pristojnih inšpekcijskih služb, v konkretnem primeru italijanske inšpekcije.«
