Novice Svet24

Tisti znanstveniki, ki preučujejo ritme in cikluse v človekovem življenju, se imenujejo kronobiologi. Njihovo temeljno spoznanje se glasi, da je potreba po količini spanca popolnoma individualna zadeva in da je genetsko pogojena.

POMAGAMO SI LAHKO SAMI

Novorojenček spi povprečno od sedemnajst do osemnajst ur na dan, devetletni otrok od devet do deset ur, mlajši odrasel človek okoli sedem ur in pol in tako dalje. Današnji nori čas se je tudi na tem področju izkazal za zelo vpliven dejavnik, saj danes povprečen spanec traja že nekako šest ur in pol.

Znano in evidentno je dejstvo, da mnogi med nami ne spijo dovolj oziroma imajo velike težave z nespečnostjo, v veliki meri zaradi neusklajenosti z lastno notranjo uro.

Najpomembnejši dejavniki, ki neugodno vplivajo na spanje, bodisi ga prekinjajo ali onemogočajo bodisi povzročajo njegovo površnost, so naslednji: dieta (pri izgubljanju telesne teže je izguba spanca precej običajna), uživanje kave po 18. uri, alkohol (ki pogosto povzroča bujenje ponoči), premalo gibanja, previsoka ali prenizka temperatura v spalnici (čez 23 ali pa pod 15 stopinjami Celzija), razne oblike stresa.

Časovna terapija temelji na teoriji, da človek lahko vpliva na svoj notranji ritem spanja. 

Pri tem stvar prav gotovo ni enostavna. Eden od osnovnih naravnih principov je zadrževanje obstoječega stanja, zaradi česar pri vsaki spodbudi najprej dosežemo nasprotno delovanje, ki naj bi nas prepričalo, da stanja ni treba spreminjati. Tako se vsak poskus spremembe ritma kaj kmalu izjalovi, saj notranje ure ni mogoče zamenjati. Da to drži, zelo dobro vedo tisti, ki pri potovanjih menjajo časovne pasove. Kljub vsemu pa je mogoče z veliko truda in potrpežljivosti tudi na tem področju doseči določene rezultate, katerih namen je vsaj omiliti težave, ki jih imamo zaradi napačnega ali neprimernega življenjskega ritma.

Nekaj dobronamernih nasvetov za čim boljši sen

Vsak večer se na počitek odpravite ob istem času, po možnosti tudi ob koncu tedna, vstanite ob istem času, tudi če ste legli pozneje. Ne dremljite čez dan, če imate težave s spancem, in ne spite ob glasbi ali prižgani luči. To sta namreč vplivna zunanja dejavnika, ki onemogočata globok sen. Pred nočnim počitkom pojejte medenjak ali kak drug grižljaj, ki je bogat z ogljikovimi hidrati.

RECEPT ZA "NOČNE PTICE"

Če ste po naravi "nočna ptica", spadate najverjetneje med tiste ljudi, ki jim temperatura pade nekoliko kasneje. To je tudi razlog, da ste zjutraj precej zmedeni, medtem ko ste bili noč pred tem še zelo pozno bistri kot le kaj. Znanstveniki so se dolgo ukvarjali z načini, kako pomagati pri tem spremenjenem ritmu spanja. Tako imenovana časovna terapija temelji na teoriji, da človek lahko vpliva na svoj notranji ritem spanja, če ga spreminja po malem in dolgo časa, namesto da bi se silil živeti v ritmu, ki mu ne ustreza.

Za to metodo potrebujemo nekaj odločnosti, zvrhan koš discipline in kak teden dopusta, saj v tem času ne bomo delovali čisto običajno. Čas odhoda v posteljo vsak večer premaknemo za eno uro. Za primer: če navadno k počitku ležemo ob dveh zjutraj, gremo naslednjega dne spat ob enih, nato ob polnoči, pa ob enajstih ...

Tega sistema se je treba držati teden dni, torej do tedaj, ko dosežemo predvideni oziroma zaželeni primerni čas za odhod k počitku (na primer med 22. in 23. uro). "Trik" te metode se skriva v tem, da ne smemo spati običajnih šest, sedem ali osem ur, temveč da vedno vstanemo ob isti uri! Za vse to je seveda potrebne ogromno volje, vendar se enaka težava pojavlja pri vseh metodah spreminjanja (zakoreninjenih) navad, kot so odvajanje od kajenja, hujšanje in druge. Seveda pa je izredno pomembno tudi to, da se kasneje doseženega časa za odhod k počitku dosledno držimo, saj v nasprotnem primeru spet pokvarimo svoj ritem.

svet24

ZDRAVILO ZA "PREZGODNJE"

Precej si lahko pomagajo tisti, ki hodijo spat zgodaj, "s kurami". Ti spadajo med ljudi, ki se jim telesna temperatura zniža že v prvih večernih urah, zato ležejo zgodaj in se zgodaj tudi zbudijo. Terapija je zelo enostavna: pripravite se do tega, da teden dni hodite spat vsak dan po petnajst minut kasneje. Ko tako dosežete čas, ki ste si ga izbrali za primernega za odhod k počitku, vam preostane drugi, za mnoge težji del terapije – da pri tem času tudi ostanete.