Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) sta tokrat prvič združili sile ter oblikovali smernice za strokovnjake in oblasti o tem, kako zmanjšati zdravstvena tveganja vročinskih valov, kot sta trenutna v Aziji in Evropi.
"Vročinski valovi so postali pomembno hidrometeorološko tveganje in to bodo spričo predvidenih sprememb v pojavnosti dogodkov ekstremne vročine, povezanih s podnebnimi spremembami, ki jih je povzročil človek, tudi ostali," svari skupno besedilo WHO in WMO.
Glavno priporočilo je vzpostavitev opozorilnega sistema pred vročinskimi valovi, s katerim bi se izpostavila zdravstvena tveganja in obvestilo ljudi, kaj morajo storiti za lastno zaščito.
Takšne sisteme številne razvite države že poznajo. Niso pa običajni drugod po svetu, je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil predstavnik WHO Diarmid Campbell-Lendrum, pri čemer je izpostavil države, kot je Pakistan.
Na jugu te države je minulih dneh zaradi vročine umrlo več kot 1200 ljudi. Do vročinske krize v Pakistanu je prišlo le mesec dni po smrtonosnem vročinskem valu v Indiji, v katerem je umrlo več kot 2000 ljudi.
"Običajno je, da se v vremenski napovedi pove, kakšne bodo temperature, a v številnih državah niso preučili, kaj to pomeni za zdravje," je ocenil Campbell-Lendrum. Cilj novih smernic WHO in WMO je nuditi podporo tem državam, da bi vzpostavile sistem opozarjanja.
K vzpostavitvi opozorilnih sistemov pred vročinskimi valovi WHO in WMO pozivata tudi države, ki jih ekstremne temperature običajno ne prizadenejo. To bi jim omogočilo hitro opozarjanje prebivalstva pred nevarnostmi in pripravo bolnišnic na dotok bolnikov s težavami, ki jih povzroča vročina.
Ob tem sta WHO in WMO poudarili, da podnebne spremembe verjetno ne bodo prinesle le sprememb v pojavnosti in trajanju vročinskih valov v državah, kjer do njih že sicer prihaja, temveč tudi v geografski porazdelitvi vročinskih katastrof. To pomeni, da bi se lahko vročinski valovi pojavili, kjer jih v preteklosti ni bilo.
Organizaciji sta v zvezi s tem opozorili tudi na dodaten problem, ki ga prinaša urbanizacija, saj je v mestih običajno bolj vroče kot drugod, kar predstavlja večje tveganje za občutljivejšo populacijo, kot so starejši in kronični bolniki.
Za vročinski val sicer ni univerzalne definicije - razglasi se ga glede na temperaturo, ki je drugačna od običajnega ozračja na nekem območju. Na splošno naj bi se ga razglasilo ob obdobju neobičajno visokih temperatur tako podnevi kot ponoči, ki trajajo najmanj dva dni, izhaja iz smernic WHO in WMO.
