Ekipa raziskovalcev pod vodstvom Antiona Gasparrinija iz londonske šole za higieno in tropsko medicino je primerjala podatke z idealno temperaturo za vsako državo posebej. In ugotovili so, da je mraz odgovoren za okoli 20 odstotkov smrti več kot vročina.
Raziskovalci trdijo, da gre za doslej največjo študijo, ki preiskuje povezavo med temperaturami in zdravjem. Drugi raziskovalci medtem svarijo, da se na te podatke ne gre preveč zanašati, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Študija izpostavlja, da visoke temperature obremenjujejo srce in krvni obtok. Ob mrazu pa tveganje predstavljajo težave z bronhiji in pljuči, prav tako oslabi imunski sistem. Glede na študijo je mraz odgovoren za 7,29 odstotka vseh smrti, vročina pa le za 0,42 odstotka.
Raziskovalci so ob tem presenetljivo ugotovili še, da ekstremne temperature, ne glede na to, ali so visoke ali nizke, zakrivijo relativno malo smrti. Večina smrti, pri katerih so bile dejavnik temperature ozračja, se je pripetila ob rahlo toplejših oz. rahlo hladnejših dneh.
Tako je na primer v Madridu največ ljudi umrlo pri osmih stopinjah Celzija. Drugi najvišji rezultat so prinesle temperature pri 25 stopinjah Celzija. Pri bolj ekstremnih temperaturah, to je pri okoli nič stopinjah Celzija na eni ali nad 30 stopinj Celzija na drugi strani, se je krivulja smrti izrazito zravnala. Idealna temperatura, to je temperatura, ko so zabeležili najmanj smrti, je bila v Španiji 22 stopinj Celzija.
Po vseh državah - vročih, hladnih, vlažnih ali suhih, je bil vzorec jasen. Krivulja, ki povezuje stopnjo smrtnosti s temperaturo, se je v skoraj vseh podnebjih izrisala kot neke vrste M.
Študija pa je med stroko naletela tudi na pomisleke. Raziskovalca z univerze Duke Kunshan na Kitajskem sta dvome izrazila tudi v Lancetu. Kot sta zapisala, študija ni upoštevala pomembnih dejavnikov, kot so starost, zdravstveno stanje, finančno stanje in onesnaženost zraka.
