Se vam je že zgodilo, da v ključnem trenutku niste našli nečesa, kar nujno potrebujete? Na primer pasjega potnega lista, tik preden bi se odpravili na počitnice? Adapterja, tik preden ste odhiteli na letališče? Zanesli ste se, da je tam kot vedno, ali se vam je zdelo, kje približno je, potem pa je sledila popolna panika, ko ga niste našli?
Dalje – kolikokrat se vam zgodi, da pred obiski stlačite navlako brez reda v omaro ali spalnico, samo za čas obiska, da ne bodo videli, kako nemarni ste? Raziskave kažejo, da to počne 60 odstotkov ljudi, vsaj tridesetkrat letno.
Kaj pa če je tako hudo, da v določene sobe ne moremo več vstopiti, ker so polne krame? Potem gre verjetno za najhujšo obliko, motnjo kompulzivnega kopičenja, ki zahteva strokovno pomoč (kompulzivno nakupovanje, nered v hiši, natrpanost prostorov, povezovanje predmetov s sentimentalno vrednostjo, na splošno težave z organiziranjem stvari …).
Dejstvo je, kot so dokazali profesorji z Oxforda, da imamo danes na splošno šestkrat več stvari kot nekoč in da nas je večina nagnjena k zadrževanju stvari, ki jih ne potrebujemo in ne uporabljamo. Vprašanje je le, kdaj prestopimo mejo in postanemo ne samo nekdo, ki ima preveč stvari, ampak 'hrček'.
Ameriška psihiatrična zveza ugotavlja, da se pri hrčkih težave prvič pojavijo v adolescenci in izbruhnejo v tridesetih letih, in to pri dveh do petih odstotkih svetovnega prebivalstva.
NASVETI: KAKO SE ZNEBITI ŠARE?
- Ko mečete stvari stran, se držite merila pol leta, ko nečesa niste uporabljali, vzeli v roke, se zavedali, da to sploh imate, za manjše stvari in eno leto za večje – stari šotori, smuči …
- Majhni koraki – ni treba takoj izprazniti hiše, osredotočite se na en predalnik, pa potem še omaro …
- Vzemite stvar v roke. Ali se je samo oklepate in jo hranite 'na rezervo', če bi kdaj prišla prav, ali vam je res všeč in vam je pri srcu? Če prvo, stran z njo.
- Vse, kar imate več kot v treh rezervnih kosih, obravnavajte po načelu 'dve zavržem, eno shranim'. Recimo tri stare napihljive blazine, tri pare dedkovih dolgih volnenih nogavic …
- Zavrzite vso malo kramo, ki jo dnevno zamenjujete z novo – tak primer so prazni jogurtovi lončki in plastične posodice za hrano. Dvaindvajset jih ne boste nikoli potrebovali!
- Z otroki se lotite projekta ločevanja odpadkov in vsako stvar takoj razvrstite ter sproti odnašajte na ekološki otok.
- Če veste, da boste nekaj potrebovali samo za na morje ali potovanje, si stvar raje izposodite, kot da jo kupite.
- Če ne zmorete sami, prosite prijatelje in sorodnike, naj vam pomagajo narediti generalko.
RAZLIČNE STOPNJE KOPIČENJA
Korak stran od kompulzivnega kopičenja je kronična neorganiziranost, pojav, ki se kaže ne le kot nesposobnost načrtovanja vnaprej – ljudje, ki vedno lovijo roke, zamujajo, se zaračunajo in vse počnejo zadnji hip, v prostoru pa so obdani s škatlami, kupi papirjev in računov. Toda razlika je, da se zdi, da vedno vedo, kje je kaj, četudi v neredu, hkrati pa to ne vpliva na vse vidike njihovega življenja in delovanja.
Toda od kod sploh potreba po obdajanju s predmeti? Psihologi utemeljujejo, da je težava v tem, da vse bolj povezujemo lastno identiteto z materialnim in določenimi izdelki. V današnji družbi ni več pomembno, kdo smo, ampak kaj imamo.
KAJ JE NORMALNO?
In kaj in koliko je normalno? Zaposleni ljudje imamo včasih nepospravljena stanovanja, toda prej ali slej naredimo red. Včasih česa ne najdemo, toda večino časa natanko vemo, kje je kaj. Stvari so v mejah normale, dokler nas ne motijo in se nam samim ne zdi, da imamo problem z njimi. In še to, da pri večini ljudi dejstvo, da na primer zbirajo svinčnike ali se jim nabere kup nezlikanega perila, ne vpliva na njihovo siceršnje delovanje in življenje.
Težava, če se to zgodi v prevelikem obsegu in prek razumnih meja, pa je predvsem v tem, da preveliko obdajanje s predmeti lahko škoduje našemu duševnemu zdravju. Ameriški strokovnjaki so to tezo potrdili z raziskavo, ki je dokazala, da se v nakopičenem okolju teže zberemo kot sicer. Zato je še kako koristno, da pospravite delovni prostor, preden sedete za pisalno mizo in se lotite pomembnega projekta. Ženske so povedale tudi, da jih nered vznemirja in spravlja v stres, vpliva lahko celo na njihovo spolno življenje. Strokovnjaki se strinjajo – dokazali so, da že gledanje nereda spodbuja nastajanje stresnih hormonov, kot je kortizol.
Toda ne skrbite, če imate nekaj skodelic preveč in se ne morete ločiti od obleke, za katero upate, da boste kdaj spet tako suhi, da vam bo prav. To počnemo vsi in nobenega razloga za skrb ni v tem, pravijo psihologi. Pomembno je, kako daleč gre vse skupaj.
