Hiša hospic je začela delovati konec leta 2010. Vse od takrat predstavniki hiše niso našli skupne besede z državo glede financiranja njihove dejavnosti. Zato so že večkrat napovedovali zaprtje, a se to do sedaj ni zgodilo.
Že leta 2010 je imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije rezervirana sredstva za financiranje dejavnosti v Hiši hospic, a ker se Slovensko društvo hospic z ministrstvom za zdravje ni uspelo dogovoriti, kako izpeljati financiranje - hiša namreč ni registrirana za opravljanje zdravstvene dejavnosti - ta sredstva do njih niso prišla.
Najprej so hospicu predlagali sodelovanje z negovalno bolnišnico Sežana, nato tudi z Negovalno bolnišnico v Ljubljani in še pozneje preko Kirurgije Bitenc, preko katerih bi prejeli sredstva. Nobena od teh možnosti za hišo ni bila sprejemljiva, zato so se začeli dogovarjali za koncesijo.
Ministrstvo za delo je leta 2013 tudi objavilo razpis za koncesijo za institucionalno varstvo na smrt bolnih, a se Slovensko društvo hospic na razpis ni prijavilo zaradi nestrinjanja z normativi, ki jih je ministrstvo postavilo v razpisu.
Takratna predsednica društva in vodja hiše Tatjana Fink, ki je po odhodu s tega delovnega mesta tožila Hišo hospic, je takrat dejala, da bi prijava na razpis pomenila tveganje za njihovo nadaljnje delovanje.
Tako se je hiša ves čas financirala s pomočjo donacij, dobrodelnih koncertov itd. Problem financiranja hiše so obravnavali tudi poslanci na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, ki so pozvali ministrstvi za zdravje in za delo, naj vzpostavita možnost sistemske umestitve paliativne oskrbe v njune programe in s tem podlago za zagotavljanje rednega financiranja dejavnosti hiše hospic.
Hišo je leta 2013 obiskal predsednik republike Borut Pahor in obljubil, da bo skušal čim prej priti do dna problemu financiranja hiše in ga tudi rešiti.
Sredstva za izgradnjo hiše v višini dobrega 1,5 milijona evrov je sicer v celoti zagotovila občina, hišo pa je za ljubljansko občino na Hradeckega cesti 18 in 20 gradil ljubljanski javni stanovanjski sklad.