Novice Svet24

Najbolj pretkane ste mu morda celo že kdaj v kovček podtaknile svoje nošeno seksi perilo, da mu nore misli na vas niso šle iz glave tudi med službeno potjo.

Vsaka diši po svoje, prav tako kot tudi vsak cvet diši drugače in tako privablja čebele, metulje in druge male ljubitelje sladkega po svoj nektar. Naše telo diši edinstveno in naša vagina prav tako. Ko se zaljubimo, nam po navadi noro diši naš moški, mi pa njemu. Skupaj z dodatkom – našim 'cvetom', ki se ga kar ne more 'najesti', čeprav ni sladek kot cvet in ne diši kot vrtnica. A ta je namenjena čebelam, njemu pa diši vaš vonj (in okus) bolj kiselkaste narave … In verjemite, resnično ne potrebujete parfumov in dezodorantov za tam spodaj, da bi mu dišali še lepše.

Ob pamet ga spravlja vaš specifičen vonj, in ne sintetični zvarek nekoga, ki želi le zaslužiti. Pa vseeno – če si želite, da bi mu dišali slajše, si za večerjo namesto divjačine v česnovo-čebulni omaki z brokolijem, belušev, kozarca piva, sladice in kave (vse naštete dobrote pripomorejo k slabšemu vonju in okusu) privoščite smuti iz pomaranč, ananasa in grenivk (ki bodo naredili vaš vonj in okus še slajši).

Prav tako ne skočite z njim v posteljo takoj po vadbi, saj bo, tako kot drugod po telesu, vaš vonj spodaj močnejši, najverjetneje po zatohlem. Morda boste opazili, da vaša nožnica včasih diši po belilu – to je posledica uporabe določenih kondomov ali lubrikantov, vonj pa ni znak za alarm. Če vam je neprijeten, le zamenjajte kondome ali lubrikant za drugo vrsto. Drugačen vonj je tudi med menstruacijo, kar je popolnoma normalno, zato naj vas ne skrbi, če takrat spominja na vonj po kovini.

Kakšen je normalen vonj?
»Za normalen vonj ženskega spolovila, ki bi ga lahko opisali kot 'nevtralen', morda malenkost po kislem, vendar nikakor ne ostro, je potrebna normalna vaginalno-genitalna bakterijska flora, v tej pa prevladujejo mlečnokislinski produkti oziroma laktobacili. To so posebne bakterije, ki iz nožničnih izločkov in telesnega škroba, ki ga tvorijo celice povrhnjice nožnice, izdelujejo mlečno kislino, ta pa določa pogoje vsem drugim mikroorganizmom v nožnici in njeni neposredni okolici. Naravni pH nožnice je nekje med 3,5 in 4,8, torej nekoliko pomaknjen proti kislemu,« nam je razložil mag. Stanko Pušenjak, ginekolog in porodničar. Prav zato imajo tudi mila za intimno nego nižji pH-faktor, saj bi z navadnimi mili ali celo šamponom porušili pH nožnice, s tem pa bi lahko povzročili vnetje in z njim neprijeten vonj.

Nenormalen vonj vagine
»Nenormalen vonj nastane, ko laktobacili s področja nožnice iz takšnega ali drugačnega vzroka izginejo. To najprej povzroči spremembo pH v smeri alkalnega (torej proti 7 in več), kar izrazito izboljša pogoje za razmnoževanje in delovanje številnih drugih klic, zlasti glivic kvasovk in bakterij. Od aktualne bakterijsko-glivične sestave nožnične flore pa je potem odvisno, kakšni razgradni produkti bodo prevladovali v nožnici in na področju spolovila. Ti presnovki se razkrajajo brez kisika, čemur po domače lahko rečemo tudi 'gnitje'. Kakšne vonjave srečamo pri gnitju, pa vemo: od vonja po razpadajočem mesu, kadavru, ribah in, če imamo res srečo, samo po kvasu oziroma postanem pivu,« pravi dr. Pušenjak, ki nam je naštel tudi nekaj dejavnikov, ki poslabšajo pogoje za življenje laktobacilov oziroma izboljšajo pogoje za druge vrste mikroorganizmov:
- antibiotiki, predvsem penicilinski in njemu podobni,
- preveč ogljikovih hidratov v prehrani, zlasti rafinirani sladkorji in škrob,
- pogosti spolni odnosi z izlivom v nožnico, pa tudi izmenjava analnih in vaginalnih spolnih odnosov,
- pretirana intimna higiena, še zlasti z mili ali intimnimi dezodoranti, uporaba intimnih dišav ali parfumov (tudi na vložkih in toaletnem papirju!),
- pretesna oblačila, predvsem sintetična, pa tudi sodobni super vpojni dnevni vložki prispevajo k slabi zračnosti intimnega področja,
- popolna depilacija zmanjša zračni tampon med obleko in kožo spolovila in tako onemogoča ustrezno kroženje zraka in z njim tudi kisika ter odvajanje vlage,
- predolgo odlašanje s prepoznavo stanja ter začetkom sprememb – ko se vzpostavi in razširi novo nezdravo ravnovesje, ga je bistveno težje odpraviti kot ob pojavu prvih simptomov in znakov spreminjanja pogojev.
 
Prepoznajte neprave vonjave
»Slab vonj spolovila si mnoge ženske napačno razlagajo kot neuspešno in slabo higieno, kar je žal popolnoma narobe. S še tako doslednim umivanjem se tega ne da odstraniti, kajti problem ni umazanija, temveč biologija oziroma vaginalna flora. S pretiranim umivanjem se škoda pogosto še poveča, saj higienski ukrepi večinoma še poslabšajo pogoje za razmnoževanje in delovanje laktobacilov,« opozarja dr. Pušenjak.
Če torej vaša vagina ne diši, kot bi morala, ne stecite po dezodorant, ki bi prekril vonjave (in le še poslabšal bolezen, saj velikokrat deluje dražeče), temveč se hitro naročite pri ginekologu, sintetična oblačila pa zamenjajte za zračni bombaž, lan ali svilo. V pomoč pri prepoznavanju vonjev in znakov bolezni preverite, kdo je krivec za neprijetne vonjave.

Vonj po gnitju ali ribah je večinoma znak za porušeno bakterijsko sestavo (po spolnem odnosu je vonj še močnejši), po navadi bakterijske vaginoze, ki jo povzroči povečano število bakterij in zvišan pH vagine. Če neprijeten vonj spremlja zelenkast, penast izloček sladkobnega vonja, je to znak trihomoniaze – spolno prenosljive bolezni, ki povečuje tveganje za vnetje jajcevodov in prezgodnjega poroda ter nizke porodne teže novorojenčkov.

Vonj po kvasu in 'skutast' izcedek – glivice v vaši vagini se veselo razmnožujejo, na svojih hlačkah pa ste opazili močnejši belkast izcedek.
Če se je torej tam spodaj pojavil čuden vonj, naj vas ne bo sram, bodite mu hvaležni, da vas je opozoril na bolezen, in se čim hitreje naročite pri ginekologu. Naj vas ob tem potolažijo Pušenjakove besede: »Sram nas je lahko, če naredimo kaj nemoralnega, če kaj ukrademo, se zlažemo, če komu naredimo krivico ali drugače ravnamo v nasprotju s pravili sožitja z drugimi, ne pa če se z našim telesom dogaja kaj nepričakovanega ali če celo zbolimo. Vonj vagine je eden od kazalcev zdravja ali potencialno bolezni in sramovanje zaradi tega je povsem nesmiselno in nepotrebno.«

Za strokovno pomoč in pregled članka se zahvaljujemo mag. Stanku Pušenjaku, dr. med., spec. ginekologu – porodničarju.