Zdravje

Dramatično stanje

RKT
6. 10. 2014, 17.38
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Ministrstvo za zdravje je v preteklosti naročilo izdelavo študije o oceni tveganj za razvoj težav v duševnem zdravju prebivalcev Slovenije in analizo tveganj za razvoj težav v duševnem zdravju prebivalcev v posameznih statističnih regijah. Študijo je leta 2011 izdelal Družbenomedicinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Thinkstock

Področje problematike težav v duševnem zdravju postaja vse bolj aktualno tako v evropskem kot v širšem, svetovnem merilu. Prva celovita študija o obsegu in bremenih duševnih motenj v Evropi, ki je bila objavljena leta 2005, je razkrila dokaj dramatično stanje na tem do nedavnega zanemarjenem področju. V njej ocenjujejo, da bo samo za duševnimi motnjami vsako leto zbolelo 27 % odrasle populacije (med 18. in 65. letom). Kot najpogostejše duševne motnje so bile prepoznane anksioznost, depresija, somatoformne motnje in motnje, povezane z zlorabo drog.

Thinkstock

Največja stopnja tveganj je v pomurski, zasavski, spodnjeposavski, podravski in notranjsko-kraški statistični regiji.

V slovenski študiji, pred tremi leti, je Družbenomedicinski inštitut analiziral tudi razlike v tveganjih za razvoj težav v duševnem zdravju na ravni 12 statističnih regij. Izdelali so tudi ocene tveganj za razvoj motenj na področju duševnega zdravja za posamezno regijo. Enega od osrednjih problemov na področju duševnega zdravja v Sloveniji predstavljajo visoka stopnja samomorov in posledice zlorabe alkohola. Največja stopnja tveganj se je pojavila v pomurski, zasavski, spodnjeposavski, podravski in v notranjsko-kraški statistični regiji. Študija je bila podlaga za strokovni posvet, ki ga je v Trbovljah konec septembra organiziral Center za socialno delo Zagorje. Slednji izvaja nalogo Koordinacija obravnave v skupnosti, ki jo določa Zakon o duševnemu zdravju.

RKT

V okviru te naloge je posvet organizirala in vodila koordinatorka obravnave v skupnosti Kristina Kos. Z njim so želeli promovirati duševno zdravje in prikazati stanje na področju duševnega zdravja v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Udeležili so se ga predstavniki različnih javnih zavodov, humanitarnih organizacij in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo v zasavski regiji, na njem pa so sprejeli tudi nekaj ciljev. Med njimi so: priprava Regijske strategije za zasavsko regijo – duševno zdravje, zagotovitev zaupnega telefona za osebe v stiski za zasavsko regijo, aktivacija zapuščenih kmetij za socialno ogrožene ljudi, ustanovitev programa stanovanjske skupine kot oblike skupnostne obravnave oseb s težavami v duševnemu zdravju in zagotovitev financiranja potnih stroškov občanom (uporabnikom) za obiskovanje Dnevnega centra Šent v Trbovljah.